Franja

einschnitzen vrezati; rezljati

engrave [ingréiv] prehodni glagol (on, upon)
vrez(ov)ati, gravirati
figurativno vtisniti (v spomin)

entailler [ɑ̃tɑje] verbe transitif zarezati, vrezati; urezati

il lui a entaillé le visage obraz mu je urezal
s'entailler le doigt v prst se urezati

entallar vrezati, rezljati; izklesati

entrecortar vrezati

respiración entrecortada nadušljivost

entretallar izrezati; vrezati (v les, kamen, kovino); figurativno za nos voditi

grabar vrezati, gravirati

grabar en madera gravirati v les
grabar al agua fuerte jedkati

graffire v. tr. (pres. graffisco) vrezati, gravirati

graver [grave] verbe transitif gravirati, vrezati, vtisniti

se graver vtisniti se (dans v)
graver sur bois, sur cuivre gravirati v les, v baker
graver à l'eau forte risati na kovinsko ploščo, radirati
graver un disque posneti na gramofonsko ploščo

gravieren gravirati; vrezovati, vrezati

hineinschneiden^* vrezati (in v), zarezati

incidere^*2 v. tr. (pres. incido)

1. vrezati, zarezati

2. umet. vrezati (tudi pren.):
incidere un'iscrizione vrezati napis
incidere in, su marmo klesati v marmor
incidere in, su legno rezbariti
incidere qcs. nella memoria vrezati v spomin

3. snemati, posneti:
incidere un disco posneti gramofonsko ploščo

4. pren. načeti, načenjati:
incidere i risparmi načeti prihranke

in-cīdo² -ere -cīdī -cīsum (in, caedere)

1. vrezati, zarezati, narezati, vsekati, nasekati, vdolbsti: Auct. b. Hisp., Lamp., arbor inciditur Plin., incisae servant mea nomina fagi O., tenerae arbores incisae C. narezana; od tod: incisus pulmo Ci. ali folia incisa Plin. z zarezo, quod possim titulis incidere Iuv., tabula his litteris incisa L., marmora notis incisa H. marmornate plošče z (vsekanimi) napisi. Z obj. napisanega na vprašanje kje? z in in abl.: Plin., Plin. iun., Suet., epigramma incisum est in basi Ci., exemplum (kopija) in pilā lapideā incisum N., in ea basi nomen Africani erat incisum Ci.; na vprašanje kam? (z in in acc.): Suet., Plin., Plin. iun., inmunitates in aes iubebat incidi Ci.; abs.: incidebantur (sc. in aes) leges Ci.; z dat.: Suet., sepulcro summam i. H., verba ceris i. O. včrtati, začrtati v … , amores arboribus i. O. ljubezenske tožbe v … vrezati (zarezati).

2. occ.
a) (vrezujoč) obrezati: pinnas i. Ci., vites i. V., etsi incidamus media, ne nimis sero ad extrema veniamus. Ci. obrežemo = na kratko obdelamo (opravimo).
b) (vrezujoč) prerezati, razrezati, odrezati: nos linum incidimus Ci. odpremo pismo, venas (venam) incidere Plin., T., Suet., Cels. žile prerezati, kri izpustiti (komu), puščati (komu), qui legato venas incideret Ci. je dal žile prerezati, funem i. V.; pogosto pren.: incidunt nervos populi Romani Ci. režejo narodu kite = mrtvijo, slabijo ga, spes incisa L. „odrezano“ = odvzeto, odneseno, horam casus incidit Sen. ph.
c) s prolept. obj. (vrezujoč) izrezati, izsekati: ferro incidit perpetuos dentes (na žagi) O., novas incide faces! V.
č) kot medic. t. t.: raztelesiti (razteleševati), razuditi (razudovati): corpora mortuorum Cels., nocentes homines vivos Cels.

3. metaf.
a) pretrgati, prekiniti, motiti: non lusisse pudet, sed non incidere ludum H., interrogatio sermonem incidit L., novas incidere lites me monuit V., omnem deliberationem i. Ci., genus vocis incidens Ci. premolkujoč.
b) ovreči, zavreči, razveljaviti (razveljavljati), uničiti: testamentum, tabulas (testamenti) Icti. Od tod subst. pt. pf. incīsum -ī, n (ret. t. t.) zareza = odstavek v periodi (= gr. κόμμα, lat. tudi incīsiō): Ci., Q.

2. adv. pt. pf. incīsē (= incīsim): Ci.

incise [insáiz] prehodni glagol
vrezati, zarezati, gravirati

inciser [ɛ̃size] verbe transitif vrezati, zarezati

inciser la peau napraviti zarezo v kožo

īn-scalpō -ere (-scalpsī) -scalptum (v)dolbsti, vseka(va)ti, vrez(ov)ati, (v)jedkati, z jedko vodo vreza(va)ti: Plin., Lact.

in-sculpō -ere -sculpsī -sculptum (in [praep.], sculpō — scalpō)

1. vrez(ov)ati, vdolbsti, vseka(va)ti; z abl. loci: foedus insculptum columnā aëneā L., summam patrimonii saxo i. H., elogium tumulo Suet., monumento militem Suet., publicis monumentis Plin. iun., nomina tesseris Iust., postibus cornua O.; z dat.: litteras tabellae Q.; s praep. in z abl.: sortes in robore insculptae Ci.

2. metaf. (v duha, v srce) globoko vtisniti: natura insculpsit in mentibus, ut … Ci., innatum est et in animo quasi insculptum esse deos Ci.

3. na(d)pisati, z napisom označiti: dentes eburneos gentis suae litteris Val. Max.

īn-secō¹ -āre -secuī -sectum vrez(ov)ati, zarez(ov)ati, razrez(ov)ati: Corn., insectis gurgulionibus Ci. z razrezanim grlom, cutem L. zarezati, corpora mortuorum Plin. razuditi raztelesiti, secirati = insecare aperireque humana corpora Gell., olivam Col.; pesn.: insecti pectine dentes O., folia insecta pectinum modo Plin., auro insectis alarum articulis Plin. — Od tod subst. pt. pf. īnsecta -ōrum, n (sc. animalia) „zarezane živali“, žuželke: insectorum quaedam ut muscae … et apes Plin.

intaccare

A) v. tr. (pres. intacco)

1. vrezati, vrezovati

2. ekst. načeti, načenjati:
la lamiera è stata intaccata dalla ruggine pločevino je načela rja
il male sta intaccando un polmone bolezen načenja pljučno krilo
intaccare le scorte načenjati zaloge

3. prizadeti:
intaccare la reputazione di qcn. prizadeti dobro ime nekoga

B) v. intr. jecljati

intaglio² [intá:liou] prehodni glagol
vgravirati, vrezati