Franja

cotonneux, euse [-nö, z] adjectif bombažast; puhast; kosmičast; gobast; zamolkel, votel (hrup, šum); brez okusa in nesočen (sadje); medel, neizrazit

creux, euse [krö, z] adjectif votel; prazen; vdrt; globok, globoko ležeč; suh (kašelj); figuré brez vsebine; masculin votlina, jama, kotanja, globel; technique kalup; marine globina med dvema valovoma; figuré praznina

creux masculin de la main sredina dlani
assiette féminin creuse globok krožnik
brique féminin creuse votlak (opeka)
chemin masculin creux soteska
classe féminin creuse šibek letnik (manj rojstev)
dent féminin creuse votel zob
heures féminin pluriel creuses mirne ure z manjšo aktivnostjo; mrtvilo (v poslih, kupčijah)
discours masculin creux prazen, vsebinsko slab govor
mer féminin d'un mètre de creux morje z enometrskimi valovi
viande féminin creuse nezadostna hrana
yeux masculin pluriel creux, joues féminin pluriel creuses vdrte oči, vdrta lica
tête féminin creuse prazna glava
avoir le nez creux imeti dober nos
avoir un bon creux imeti močan, globok bas (glas)
j'ai l'estomac, le ventre creux (familier) pošteno sem lačen
j'ai un creux dans l'estomac (figuré) imam luknjo v želodcu, zelo sem lačen
être dans le creux de la vague (figuré) biti na dnu svojega uspeha
puiser de l'eau dans le creux de la main zajeti vodo v dlan (roke)
rêver creux (figuré) bedé sanjati
il y en a pour une dent creuse tega ni dovolj za pod zob
il n'y a pas de quoi pour boucher une dent creuse ničesar ni za pod zob
sonner creux votlo doneti

curvus 3 (iz indoev. kor. qur[e] upogibati, kriviti; prim. gr. κυρτός in κορωνός zakrivljen, kriv, κορωνίς, κορώνη zakrivljena, upognjena, zaokrožena stvar, npr. obroč, venec [iz κορώνη lat. corōna, od tod sl. krona, nem. Krone], lat. curculio, circus, crassus, crātis, scrīnium, sl. kriv)

1. ukrivljen, zakrivljen, kriv, usločen, slok, sključen, pripognjen, upognjen: cornua Varr., aratrum Lucr., V., secures, falces, tibia V., Saturni dens V. kosir, vinjek, lyra, ungues H., arcus, hami, forceps, vomer O., dens O. lemež, limes O. (o mavrici), arbor O. upognjeno (od teže sadežev), iuga O., calamus, raster Cat., culter Sen. tr., lignum Vulg.; (o bitjih): aliquem curvum facere Pl. upogniti koga, c. arator V. sključen (pri delu), venient ad te curvi filii eorum, qui … Vulg. sklonjeni (kot prošnjiki), anima incedit curva Vulg. uklonjena; kot subst. masc.: vel gibberosi vel curvi G. (Dig.) sključenci; poseb. sključen od starosti: curva trementi membra tulit passu O. (o starki), c. anus Pr.; enalaga: curva senecta O.

2. occ.
a) izvotljen, votel, vzbočen, vzbokel, ob(l)okan, trebušast, vglobljen, globok: cavernae (Aetnae), latebrae, vallis V., feri (= equi) curva alvus V., carinae, puppes V., rates Pr., naves, lebetes, theatrum, tholus O.
b) kriv = vijoč se, vijakast, zavit, ovinkast, vijugast: ut autem (medium spatium) curvum sit, facit natura … Italiae S. fr., c. litus V., H., O., Mel., litora Cat., flumina V., quam (sc. Liriopen) quondam flumine curvo implicuit O. (o rečnem bogu) ki jo je … s svojim vodovjem obkrožil, aquae O., plaga, vena Cels., via Sen. tr.
c) (o valujoči vodi) vzbočen, vzboklo se dvigajoč, kipeč: demissum curvum circumstetit aequor O., aequora, aquae Stat., freta Val. Fl.

3. pren. (moralno) kriv, napačen, popačen, zel: mores Pr.; kot subst. neutr.: ut possem curvo dignoscere rectum H.; preg.: curva corrigere Sen. ph., Plin. iun. izravnavati, kar je krivo = vse izboljšati hoteti, povsod natančno (strogo) po pravilih ravnati.

dȕbak dȕpka dȕpko zastar.
1. votel: -a špilja
2. konkaven, vbočen: dubak štit

exedō -ere -ēdī -ēsum (star. -essum)

1. izjesti, pojesti, požreti: Aus., vivis convivis intestina quae exedint (= exedant) Pl., tute hoc intristi (= intrivisti), tibi omne est exedendum Ter. (preg. =) kar si si nadrobil (skuhal), moraš pojesti; aliquem exedere Pl., Ter. koga imetje zajedati; pren.: non … exedisse nefandis urbem odiis satis est V. da je pokončala.

2. izžreti (izžirati), razjesti (razjedati), razglodati, (iz)votliti: frumentum, quod curculiones exesse (= exedere) incipiunt Varr., exesae curculionibus fruges Col., serpens, qui iecur eius exesset (= exederet) Hyg.; pren. (o stvareh, poseb. o abstr.) razjesti (razjedati) = pokonč(ev)ati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): flammeus ardor … silvas exederat Lucr., nec ulla moles est, quam non exedant undae Cu., Nilus nihil exedit nec abradit Sen. ph., argentum vivum exest (= exedit) vasa Plin.; exesis (tempore) posterioribus partibus versiculorum (na nekem nagrobnem napisu) Ci., multa … monumenta … vetustas exederat Cu., vetustas … ipsam naturam paullatim exedendo perimit Cu., per tot annos rem publicam exedere T. (o ovaduštvu); exspectando exedor Pl., aegritudo … exest (= exedit) animum Ci., sollicitudines, quibus animi eorum … exeduntur Ci., Tityos, quem exest angor Lucr., penitus maestas exedit cura medullas Cat., cogitationibus animum exedere Cu. mučiti, te exedit labor et senectus Val. Max., aerumnae cor ipsum exedentes Sen. ph. Pogosto adj. pt. pf. exēsus 3 razjeden, votel: exesus mons V., exesa arbor V., Sen. ph., exesa robigine pila V., Cyclopum exesa caminis antra Aetnaea V., dens exesus Cels., saxa penitus exesa Sen. ph., ossa nuda et exesa Plin. iun.

Opomba: V klas. lat. prevladujejo skrčene obl. (prim. edō -ere).

fistulātus 3 (fistula)

1. cevnat, votel: tabulae Suet.

2. cevkast, votel: venae Arn., aera Sid.

fluid¹ [flú:id] pridevnik
tekoč; plinast; židek
figurativno spremenljiv, gibljiv, votel (mera)

fuscus 3 (iz *furgscos, sor. s furvus)

1. temen, temne barve, črnkast (črnorjav, črnorumen, črnosiv): Plin., Suet., Lact., Boet., purpura cornix Ci., nox fuscis tellurem amplectitur alis V., f. Amyntas V. zagorel, ogorel, Andromede, nubila O., amictus Tib., Falerna Mart., fuscior lanterna Mart. bolj temna, ne prozorna, Aurelia cute fusca Aus. po koži temna = temne polti; meton.: fuscae aves Ap. nesrečo naznanjajoče, zlovešče.

2. metaf.
a) (o glasu) votel, zamolkel: fuscum genus vocis Ci., f. vox Q., Suet., vox e candida declinat in fuscam Plin.
b) nravno umazan, ne nežen: esse curae levioris fusciorisque Ap. manj nežne.

gol

I. goálă (goi, goále) adj.

1. gol, nag
□ cu capul gol gologlav

2. prazen

3. votel

II. -uri n

1. praznina, vrzel

2. sport. gol

hohl votel; Phrasen: prazen; [Nuß] Nuss: piškav; Wange: upadel; figurativ votel, konkaven; die hohle Hand prgišče; hohl klingen votlo zveneti

hollow¹ [hɔ́lou] pridevnik
votel, prazen, vdrt; lačen; votel (glas)
figurativno prazen, plitek, neiskren, nepristen

a hollow race slaba dirka

hueco votel, zrahljan, gobast (zemlja); nabran (rokav); napihnjen, nadut; neokusen, načičkan (slog)

ponerse hueco napihovati se, nabirati se (o obleki)
hablar hueco ukazovalno govoriti

inclīnātus 3 nagnjen; od tod metaf.

1. (glede na čas) nagnjen, nagibajoč se: inclinato … die Ci., Plin. iun. ko se je dan že nagnil, ko je sonce že zahajalo.

2. (o glasu) globok, votel, votlo doneč: i. sonus Corn., cum inclinata ululantique voce more Asiatico canere coepisset Ci.

3. (glede na obstanek) nagibajoč se na polom, padajoč, pogrezajoč se, propadajoč: in te domus inclinata recumbit V., i. res L., i. fortuna Ci.

4. (o srcu in duhu) nagnjen, naklonjen, gibek na kaj: plebs inclinatior ad Poenos fuerat L., inclinatae ad suspiciones mentes T.

mat, e [mat] adjectif medel; moten, brez leska; votel, zamolkel (ton, glas)

raucus 3 (iz *rau̯icos iz ravus hripav; indoev. kor. *rē-, *rā- rjuti, kričati; prim. skr. ruváti, rā́uti, ravati (on) rjove, kriči, rávaḥ, raváthaḥ rjovenje, kričanje, gr. ὠρύομαι, ἐ-ρεύγομαι rjovem, tulim, kričim, ὠρυδόν rjoveče, z rjovenjem, lat. ravis hripavost, ravīre, rabula, rūmor, rudere, rugīre, sl. rjuti, rikati, rukati)

1.
a) hripav, ohripel, zahripan, zahripel: Pl., Ci., Q., Lucr., Pr. idr., vox … rauco de gutture fertur O., vicinia rauca reclamat H. se mu odzivajo sosedje s hripavim glasom, sosedje na vse grlo hripavo kričijo nazaj, rauci causidici, rogatores Mart. zahriplo kričeči.
b) (o pticah) vreščeč, vreščav, rezek, oster: cornix Lucr., raucae palumbes V., rauci cycni V., rauca vox ranarum O., rudens rauco ore asellus O., rauca cicada V. predirljivega (presunljivega, preletečega) glasu.

2. pesn. metaf. zamolkel, zagroben, temen, votel, votloglasen, šumeč, škripav, hripav, raskav, brneč, škrgutav: Mart., Val. Fl., Stat. idr., Hadria H., raucum aes V. = tuba ali ščit, rauca garrulitas picarum O., raucum murmur (sc. undae) V., rauca fluentia V., tympana O., cymbala Pr., rauca bucina, raucus cantus cornuum V., raucum cornu Pr., Lucan.; pl. n. abs.: rauca sonans amnis V. votlošumeča, bučeča, hrumeča, rauca gemere Lucan., Sil. — Adv. raucē hripavo, ohripelo, zahripano, zahriplo, zamolklo, vreščeče, cvileče: sonare Serv., corvus strepitu vocis alias aves rauce ciet Porph.

rentré, e [rɑ̃tre] adjectif votel, udrt; figuré zadržan; požrt; masculin neviden šiv

colère féminin rentrée zadržana, požrta jeza
joues féminin pluriel rentrées, yeux masculin pluriel rentrés udrta lica, udrte oči

sounding¹ [sáundiŋ]

1. samostalnik
zvok, ton, glas; brenčanje, brnenje; znak s trobento

the sounding of a drum bobnanje

2. pridevnik
zveneč, doneč, sonanten; bombastičen; prazen, votel

a sounding title doneč, impozanten naslov

šúpalj -plja -e
1. votel: šupalj zob; -a igla, kugla, mjera, opeka, cigla, osovina; -i ključ, prostor, valjak
2. puhel: -e fraze
3. piškav: -i orah; sto ne vrijedi ni šupljeg boba; pretakati iz šupljeg u prazno

tinnulus 3 (tinnīre) žvenketajoč, žvenketav, cvenketajoč, cvenkljajoč, brenkajoč, cingljajoč, zveneč, zvočen ipd.: vox Cat., Gades Stat., sistra O., tinnula aera sonant O.; metaf. cingljajoč, žvenketajoč = puhloglasen, puhel, votel, prazen: rhetor Q., verba Hier.

tubby [tʌ́bi] pridevnik (tubbily prislov)
podoben kadi, sodu
pogovorno debelušen
glasba zamolkel, votel, brez resonancc

a tubby person debelušasta oseba