Franja

odōror -ārī -ātus sum

1. (po)duhati, (po)vohati, (po)vonjati: Plin., odorem suavitatis Vulg., sacrificium Vulg.; abs.: nec comedunt nec odorantur Vulg.; proiectum cibum H., hominem Col., pallam Pl.

2. metaf.
a) izvohati, zavohati, vohaje izslediti, zaslediti (zasledovati), (za)čutiti, zazna(va)ti: Amm. idr., pecuniam Ci., quid futurum sit Ci. ep., odorabantur omnia et pervestigabant (podoba, posneta po psu, ki voha) Ci., tu velim ex Fabio odorēre Ci. ep. da izprašaš Fabija, o. procul bellum Vulg.; zaničlj. = stremeti za čim, po čem: quos odorari hunc decemviratum suspicamini Ci. da se jim cedijo sline po tem decemviratu.
b) le malo o(b)voha(va)ti, (po)vohati kaj = le površno se seznaniti s čim: odoratus philosophiam T. (Dial.), o. veritatem leniter Lact.

oler [-ue-, pres sg huelo, pl olemos] dišati; (za)vohati; imeti duh (vonj)

oler bien dišati
oler mal neprijetno dišati, smrdeti
eso huele a traición to diši po izdajstvu
oler el pote (fam) zavohati

ol-faciō -ere -fēcī -factum (olēre in facere)

1. (po)duhati, ovoha(va)ti, (po)vonjati, (po)vohati: Cat., Cels., ea, quae gustamus, olfacimus, tractamus Ci., sagacissime o. Plin. prav oster voh imeti, sensus olfaciendi Aug. voh; pt. pf. olfactus 3 povohan, poduhan: Plin.; pren. = opaziti (opažati), (za)čutiti, zazna(va)ti, zaslediti (zasledovati): Ter., Petr., nummum Ci.

2. o. aliquem aliquā re „seznaniti koga z vonjem (okusom) kake stvari“, privaditi (privajati) koga na kaj: labra (sc. agnorum) lacte o. Varr.

Opomba: Imp. olfac: Aug.

ol-factō -āre -āvī -ātum (intens. k olfacere) (po)duhati, (po)vohati, ovoha(va)ti: vestimentum Pl., ramum Plin.; pren. = zazna(va)ti, (za)čutiti: boves caelum olfactantes Plin.

olfatear vohati, iz-, za-vohati

oliscar [c/qu], olisquear (o)vohati; slediti (koga)

riechen (roch, gerochen) intransitiv dišati, schlecht: smrdeti, zaudarjati (nach po); transitiv vohati, zavohati, duhati; figurativ nach Schnee, Verrat usw.: dišati po (snegu, izdaji itd.); nicht gut riechen/faul riechen figurativ smrdeti; jemanden nicht riechen können ne marati (koga); etwas nicht riechen können ne moči vedeti vnaprej (česa); die Lunte/den Braten riechen zavohati, da je nekaj v zraku; riechen an ovohavati (kaj), duhati (kaj)

sagiō -īre (–) (–) (morda iz indoev. kor. *sāg-, *səg- iskati; prim. lat. sāgus, sāga, sagana, sagax, praesagīre, gr. ἡγέομαι vodim, (kasneje) mislim, menim, got. sōkjan = stvnem. suohhan = nem. suchen iskati) ostro vohati, imeti oster voh, (za)vohati, zlahka, vnaprej (za)čutiti, (za)slutiti, kakor zasledovalec, sleduh, krvoslednik zazna(va)ti, zlahka slediti (zasledovati, iti po sledi): sagire enim „sentire acute“ est: ex quo sagae annus, quia multa scire volunt, et sagaces dicti canes. Is igitur, qui ante sagit, quam res oblata est, dicitur praesagire, id est, futura ante sentire CI.

scent² [sent] prehodni glagol
(za)vohati (tudi figurativno)
zaduhati; priti na sled; prepojiti z dišavo (vonjem), nadišaviti

to scent game (treachery) zavohati divjačino (izdajstvo)
to scent a job zaslediti, najti službo
the rose scents the air vrtnica širi prijeten vonj v zraku
neprehodni glagol
dišati, imeti vonj (duh)
lov iti za sledjo

schnüffeln vohati, ovohavati (an kaj); figurativ vohljati (in po); Dämpfe: inhalirati, vdihavati (kot drogo)

schnuppern vohljati, vohati, ovohavati (an kaj)

sniff² [snif] neprehodni glagol
povleči zrak, vdihavati skozi nosnice, smrkati; vohati, vohljati; povohati, poduhati (at kaj)
figurativno prezirljivo vihati nos (at nad čem)
namrdniti se (at ob čem)
prehodni glagol
smrkniti (često in, up)
kaj; vohati (tudi figurativno)
(p)ovohati, izvohati

to sniff about vohljati, vohuniti
to sniff in vdihniti zrak (vonj, duh)
to sniff up vdihniti skozi nos (kak vonj, duh)

snuff² [snʌf]

1. samostalnik
vohanje, obvohavanje; vdih skozi nos
figurativno, zastarelo prezirljivo vihanje nosu; njuhalni tobak, njuhanec; zdravilo, ki se jemlje z njuhanjem
figurativno majhna količina, ščepec

a pinch of snuff ščepec njuhanca
to give s.o. snuff figurativno, pogovorno zasoliti jo komu, napraviti komu, da bo pomnil
to be up to snuff figurativno, pogovorno biti prebrisan, poznati vse zvijače
to take snuff njuhati, nosljati tobak

2. neprehodni glagol
vohati, obvohavati (at kaj)
figurativno prezirljivo vihati nos (at nad)
njuhati, nosljati tobak; smrkati
prehodni glagol
smrkniti, vdihati (kaj) skozi nos; povohati, poduhati
figurativno vohati, slutiti (kaj)

to snuff it spoznati (spregledati) prevaro

subodorer [sübɔdɔre] verbe transitif, familier slutiti, sumiti; od daleč(za)duhati, (za)vohati

subodorer une intrigue zaslutiti, zasumiti spletko

sub-olfaciō -ere (sub in olfacere) z vohom zazna(va)ti, (za)duhati, (za)vohati: sed subolfacio, quia nobis epulum daturus est Mammea, binos denarios mihi et meis Petr.

vònjati -ām
1. vonjati, dišati: cvijeće prijatno vonja: u prostorijama vonja kavom; u crkvi vonja na tamjan, tamjanom; sav vonjaše duvanom; na trulež je vonjala tvrda gljiva; čudna smrada od njega kao da grobom vonja
2. duhati, vohati: vonjati ružu; ni luk jeo ni lukom vonjao biti popolnoma nedolžen

wind² [wind] prehodni glagol
izpostaviti vetru, (pre)zračiti
lov z vohanjem odkriti sled, (za)vohati; zasopiti (konja); izčrpati, ob sapo spraviti; pustiti konju, da se oddahne

they were winded by the run tek jih je izčrpal
they stopped to wind their horses ustavili so se, da bi konji prišli do sape
he was fairly winded on reaching the top bil je precéj zasopel, ko je prišel na vrh

wittern vohati, zavohati (tudi figurativ), figurativ slutiti, zaslutiti

ню́хати -хаю недок., vóhati -am nedov., dúhati -am nedov.

нюхать duhati; vohati; njuhati (tobak)