Franja

čȁtrnja ž (madž. csatorna, lat. cisterna) cisterna, vodnjak

čèsma ž (t. česme, perz.)
1. vrelec žive vode
2. vodnjak, studenec, studenec na pipo, fontana: Onofrijeva česma u Dubrovniku
3. vodovodna pipa
4. vodomet

draw-well [drɔ́:wel] samostalnik
vodnjak (z vedrom na vrvi)

fântână -i f vodnjak

fontaine [fɔ̃tɛn] féminin vrelec, studenec, vodnjak; posoda za vodo

eau féminin de fontaine studenčnica
Fontaine de Jouvence vrelec mladosti (ki pomlaja)
bassin masculin de fontaine korito pri vodnjaku
fontaine artésienne arteški vodnjak
fontaine de cuivre, de grès posoda iz bakra, peščenca za vodo

fontana f

1. vodnjak, vodomet, fontana

2. geol. izbruh:
fontana ardente izbruh plina
fontana di lava izbruh lave

Fontäne, die, (-, -n) fontana; Technik zbiralnik, vodnjak

fountain [fáuntin] samostalnik
studenec, izvir; vodnjak, vodomet; točilnica; rezervoar; črnilnik

fuente ženski spol vir, studenec, vodnjak, vodomet, izvor; skleda

fuente artificial vodomet
fuente ascendente artezijski vodnjak
fuente de Herón Heronova buča
fuente luminosa, fuente mágica razsvetljen vodomet
beber en buenas fuentes črpati iz dobrih virov
fuente para ensalada skleda za solato

hydreuma -atis, n (gr. ὕδρευμα), kraj ob obali, kjer se ladje preskrbujejo s sladko vodo, ali kraj, kjer zajemajo karavane vodo za kamele (aquatio), zajemališče, črpališče, vodnjak: Plin. (?); v rokopisih hydreum.

lacūna -ae, f (lacus)

1. luknja, rupa, (nečkasta) kotanja, globel, glob, glob(oč)ina, jama, jarek, draga, grapa, brezno: in pavimento non audeo facere lacunam Varr., quā aratrum vomere lacunam facit, sulcus vocatur Varr., caecas lustravit luce lacunas Ci. (Arat.), lacunarum vestigia Lucr., solent eadem in lacunis nata esse Vitr. v (zemeljskih) usedih, ut (pavimenta) non habeant lacunas Vitr. globeli(c), proni foraminis lacunae Ap., scopulorum lacunae Aus., rare, rege, lacunarum vertigo Amm., lacuna palustribus aquis interfusa Amm. brezno, lacunas facere ad pisces capiendos Vulg. jame.

2. occ.
a) luža, mlaka, močvir(je), barje, muža, tolmun, ribnik, vodnjak: tenebras Orci visat vastasque lacunas Lucr., multosque lacus multasque lacunas (po drugih: lucunas, gl. spodaj na koncu gesla) in gremio gerere Lucr., totae solidam in glaciem vertere lacunae V., cavae tepido sudant humore lacunae V., tenet ima lacunae lenta salix O., voragines lacunaeque Cu., siccare lacunas Stat., siccae palus lacunae Mart.; pesn. v pl. = morske globine, morska žrela, morski požiralniki, morski tolmuni: salsae lacunae Lucr., Neptuniae l. Auctor ap. Corn.
b) globelica, kotanjica na živalskem ali človeškem telesu: sub ea (sc. supercilia equorum) lacunae Varr., sint modici rictus parvaeque utrimque lacunae O., labrum superius sub ipsa medietate narium lacunā quādam levi … signavit dens Lact.

3. metaf. luknja, praznina = pomanjkanje, pomanjkljivost, škoda, izguba: explere duplicem istam lacunam Varr., ut illam lacunam rei familiaris explerent Ci., de Caelio, vide, quaeso, ne qua lacuna in auro sit Ci. ep. da ne bo kake izgube zlata (pri zlatu), minima illa labes et quasi lacuna famae Gell. oni neznatni madež in (ali), če smem tako reči, vrzel v (na) naši časti. — Soobl. lucūna -ae, f (v zelo dobrih rokopisih Lukrecijevih in Vergilijevih pesnitev).

lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.

pòčūl -úla m, pòčuo -úla m dial. cisterna, vodnjak

pozo moški spol vodnjak; globoka jama; jašek; prevrtina; posoda za ribe, ribnjača; glob(oč)ina, brezno

pozo artesiano artezijski vodnjak
pozo de mina rudnik
pozo maestro glavni jašek
pozo de petróleo petrolejski vrelec
agua de pozo studenčnica
brocal (ali revestimiento) del pozo obloga vodnjaka
caer en pozo pasti v pozabo, pozabiti se

pozzo m

1. vodnjak:
pozzo artesiano arteški vodnjak
pozzo petrolifero naftna vrtina

2. jama, jašek:
pozzo di bordo navt. kontejner za vodo
pozzo delle catene navt. jama za sidra
pozzo nero gradb. gnojna jama
pozzo della scala gradb. stopniščno okno
pozzo della sentina navt. podladje

3. pren. obilica, kup, množina:
guadagnare un pozzo di quattrini zaslužiti goro denarja
pozzo di scienza pren. velikan učenosti
qui ci vuole il pozzo di S. Patrizio tukaj je potrebno neizčrpno bogastvo

pȕč m, mn. pȕčevi (it. pozzo) dial. vodnjak: da mu je magarac pao u puč

puits [pɥi] masculin vodnjak; (globoka) luknja, jama; minéralogie, mines jašek; figuré studenec

puits artésien artezijski vodnjak
puits de pétrole petrolejski vrelec
puits perdu vodnjak, ki mu na dnu uhaja voda
puits de science zelo učena oseba
puits perdu, absorbant greznica
puits d'éclatement lijak od granate
puiser, tirer de l'eau au puits črpati, vleči vodo iz vodnjaka
tomber dans le puits (figuré) pasti v pozabo
la vérité est au fond d'un puits (proverbe) resnico je težko odkriti
puits au jour svetlobni jašek

puţ -uri n

1. vodnjak

2. jašek

puteus -eī, m (= izkopana jama, zgradba, sor. s putāre obrez(ov)ati, pavīre)

1. jama, jarek: Varr., in solido puteum demittere V. izkopati jamo; occ.
a) rudniška jama, (rudniško) okno, jašek, predih, rov(ica): Plin.
b) zračilni jašek, preduh, oddušnik, zračna odprtina: Vitr.

2. vodnjak, kladez, (na)kapníca, vodnica, (suha) jama (kotanja, rupa): Varr., Plin., Plin. iun., Auct. B. Alx., Ap., G. idr., puteum fodere Pl. ali effodere Col., puteum vitare patentem H., putei iuges Ci. ali perennes H., Ci., V. vrelci, studenci; preg.: aeque est enim ac si in puteum (v vodo = stran) conicias Petr., nunc haec res ad summum puteum geritur Pl. se suče ob robu vodnjaka = je v veliki nevarnosti.

3. podzemeljska ječa, temnica za sužnje: Pl., Col.

shadoof [ša:dú:f] samostalnik
šaduf, vodnjak (v južnih krajih)