-
viti-lēna -ae, f (vitium in lēna) zvodnica: perii hercle, ni ego illam pessumis exemplis enicasso illa hanc corrumpit mulierem malesuada † vitilena Pl.
-
vīti-lītigō -āre (vitium in lītigāre) biti grd prepirljivec, biti prepirljivi obsojevalec, malenkostno (dlakocepsko) rešetati (prerešetavati), obrekovati, klevetati: scio ego quae scripta sunt si palam proferantur, multos fore qui vitilitigent, sed ii potissimum qui verae laudis expertes sunt Ca. ap. Plin.
-
vīti-parra -ae, f (vītis in parra) vitipára, neka ptica, morda plašica (Parus pendulinus Linn.): in genere vitiparrarum est cui nidus ex musco arido ita absoluta perficitur pila, ut inveniri non possit aditus Plin.
-
vīti-sator -ōris, m (vītis in sator) „trtosadnik“, vinogradnik, vinščak, víničar: Serv., Arn. idr., o Dionyse, optime pater, vitisator, Semela genitus, euhie! Acc. ap. Macr., Italusque paterque Sabinus vitisator V., carminis huius opus causas exponere quare vitisator populos ad sua liba vocet O., Le†nee† vitisator Bromie Semeleie Bache thyrsitenens bimater trieterice Nysie Liber Cl.
-
viti se (vijem se) oviti/naviti se okoli česa: sich winden, schlingen; kodri, lasje: sich ringeln; cesta: sich schlängeln, v loku: sich in einem Bogen schwingen
-
víti se1 víjem se nedov., ви́тися в’ю́ся недок.
-
víti se2 víje se nedov., v 3. os., кучеря́витися -виться недок.
-
cordeler [kɔrdəle] verbe transitif sukati, (z)viti, plesti v obliki vrvi
cordeler ses cheveux splesti lase v tanke kite
-
crank2 [kræŋk] prehodni glagol
viti, vrteti
(avtomobilizem) to crank up pognati ročico
to crank off (s)filmati
-
crankle [krǽŋkl]
1. samostalnik
zavoj, vijuga
2. neprehodni glagol
viti, vijugati se
-
divincolare
A) v. tr. (pres. divincolo) knjižno viti, zvijati:
divincolare la coda mahati z repom
B) ➞ divincolarsi v. rifl. (pres. mi divincolo)
1. zviti, zvijati se
2. (guizzare) šiniti, švigniti, švigati
-
drehen vrteti, sukati (sich se), rotirati, einmal: zavrteti, zasukati (um okoli); (wenden) obračati, obrniti (an kaj), okretati, okreniti, um einen Winkel: odklanjati, odkloniti; nur trans. an einer Schraube: privijati (vijak); auf der Drehbank: stružiti, auf der Töpferscheibe: oblikovati; Garn: sukati, viti, Pillen: izdelovati, eine Zigarette: zviti, zvijati, Fleisch: durch den Wolf drehen mleti, zmleti; einen Film: snemati, posneti; jemanden pretepsti, zdelati; sich drehen um (sich handeln um) iti za (gre za); alles dreht sich um vse se vrti okoli; den Rücken drehen jemandem, etwas obrniti (komu, čemu) hrbet; sich drehen und winden figurativ izvijati se, izmotavati se
-
drillen Heerwesen, Militär uriti, vaditi; Technik vrtati z ..., viti; Agronomie und Gartenbau sejati v vrste
-
dröseln viti; (trödeln) mečkati
-
implicitō -āre (frequ. k implicō) zapletati, viti, zavijati: orbes Plin. iun.
-
involūtō -āre -ātum (frequ. k involvere) zavi(ja)ti, viti: Aug.
-
kr̀šiti -īm, kȑšiti -īm
I.
1. krušiti: kršiti zub
2. lomiti: kršiti krila, grančice
3. kršiti: kršiti zakon, običaje
4. viti, lomiti: kršiti ruke; kršiti rukama
5. kvariti: kršiti zdravlje
6. izkopavati: kršiti panjeve iz zemlje
7. rezati, sekati: kršiti talase; špansko nebo krše propeleri
8. premagovati, uničevati: mi smo kršili Turke sami
9. kršiti vrat po svijetu potikati, klatiti se po svetu
10. krotiti: kršiti nečiju snagu
11. mučiti: groznica me krši
II. kršiti se
1. lomiti se: talasi se krše o stijeni
2. mučiti se: kršiti se iz jedne krajnosti u drugu
3. izgubljati se: snaga se krši
4. ekspr. pobrati se: krši se odatle!
-
nectō -erē, nexī ali nexuī, nexum
1. (z)vezati, zavez(ov)ati, (za)vozlati, povez(ov)ati, privez(ov)ati, navez(ov)ati, pritrditi (pritrjevati), doda(ja)ti, spe(nja)ti, strniti (strnjevati), (z)viti, zvi(ja)ti, ovi(ja)ti, spojiti (spajati), (s)plesti (spletati), (iz)vesti, zaplesti (zapletati): necte tribus nodis ternos colores V., apricos necte flores, necte meo Lamiae coronam H., nexa corona O. spleten venec, n. laqueum H., Medo nectis catenas H., pedibus talaria nectere V. na noge si privezati krilate čevlje, caput olivā V. ovi(ja)ti si glavo z oljko, comam myrto O. ovi(ja)ti si lase z mirto, bracchia n. O. (plesaje kolo) prepletati roke, colla lacertis n. O. objeti koga okoli vratu, okleniti se koga okoli vratu, nodum informis leti trabe nectit ab alta V. pripne vozel (zanko) visoko na gredi (da je visel(a) navzdol); pren.: iam tibi compedes nectimus Plin. iun.; pesn.: Africus in glaciem frigore nectit aquas Pr. strdi (zamrzne) z mrazom v led.
2. occ. kot jur. t. t. v zaporu zaradi dolgov (z)vezati, vkleniti (vklepati), v spone da(ja)ti, vkleniti (vklepati), nadeti verige: nectierque (nectier star. inf. pr. pass.) postea desitum Ci., necti desierunt L., nexum se dare alicui ob aes alienum ali ob aes grave L., Val. Max. izročiti se komu v zapor (pripor) zaradi dolgov. Od tod subst. pt. pf.
a) nexus -ī, m suženj (podložnik) zaradi dolgov (tj. dolžnik, ki ni mogel povrniti dolgov in je bil zato izročen svojemu upniku, da je za dolg sam jamčil s svojim telesom): liber, qui suas operas in servitute pro pecunia quadam debebat dum solveret, nexus vocatur Varr., deinceps et qui ante fuerant, creditoribus tradebantur, et nectabantur alii L., nexi, vincti solutique, se undique in publicum proripiunt, inplorant Quiritium fidem L., ita nexi soluti cautumque in posterum, ne necterentur L.; occ. nexi -ōrum, m jetniki sploh: nexorum tria milia e carcere dimittit Iust., nec carcerem nexis, sed caedibus civitatem replet Iust.
b) nexum -ī, n (jur. t. t.) obvezovanje dolžnika, svečano pravno dejanje pred pričami, po katerem se vzpostavlja posebno pravno razmerje med dolžnikom in upnikom; dolžnik, ki ne izpolni svoje plačilne dolžnosti, izgubi svobodo in postane upnikov suženj (podložnik): Varr., Ci., L. idr.; od tod meton. po tej obvezi nastala α) dolžniška (dolžnikova) obveza(nost): cum sunt propter unius libidinem omnia nexa civium liberata nectierque postea desitum Ci. ko so bile razveljavljene vse obveze zadolženih državljanov, cuius quoniam proprium te esse scribis mancipio et nexo Ci. ep. β) upnikova lastninska pravica: Sulla ipse ita tulit de civitate, ut non sustulerit horum nexa atque hereditates Ci.
3. metaf.
a) pripojiti (pripajati), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, združiti (združevati): fatum ex causis Ci., videtisne, ut ex alio alia (drugo z drugim) nectantur Ci., omnes enim (sc. virtutes) inter se nexae et iugatae sunt Ci., n. verba numeris O. besede združevati z napevom = zlagati (pisati) pesmi, pesniti, iurgia cum aliquo O. začeti s kom prepir, causas inanes V. navajati navidezne razloge, dolum L. (za)snovati prevaro, (na)plesti zvijačo, insidias Val. Max. zalezovati, pripravljati zasedo, moras Sen. ph., T., Fl. vsevdilj (nenehno) zavlačevati, talia nectabant (sc. sermone) Stat. tako so se pogovarjali.
b) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: sacramento quodam nexi Iust., res pignori nexa Icti. zastavljena.
-
oglášati se -am se nedov., зголо́шуватися -шуюся недок., з’явля́тися -ля́юся недок., ви́ти ви́ю недок.
-
răsucí -ésc vt./vr. zvijati (se), (z)viti (se), ovijati (se), navijati, obračati (se), obrniti (se)