ubero1 m knjižno dojka; sesek, vime
ubre ženski spol sesek; vime
udder [ʌ́də] samostalnik
vime (kravje, kozje itd.)
uddered ameriško ki ima vime
udderless ameriško brez vimena, poetično brez matere
ви́м’я ви́м’я і ви́мені с., víme -na s.
ausmelken izmolsti, izprazniti vime
vimenéti -ím dobijati veće, puno vime: junica vimeni
zȁtore zȁtōrā ž mn. dial. vime pri svinji
exhauriō -īre -hausī -haustum
1. (o tekočinah) izčrpati, izprazniti: tantum vini in Hippiae nuptiis exhauseras Ci. si bil popil, iam exhausto illo poculo mortis Ci., exhaurire sentinam Ci., fons exhaustus Hirt., exhaurire fossas cloacasque L. očistiti, osnažiti, flumen Pr., solibus amnes Stat., exhaustum uber V. izmolzeno, prazno vime; pren.: sentinam rei publicae ex urbe exhaurire Ci.
2. (o suhih telesih) izprazniti, pobrati, vzeti, odnesti: terram manibus C., humum ligonibus H. izkopati, tecta L. opleniti, exhaustum aerarium Ci. prazna, cum omnem pecuniam ex aerario exhausissetis Ci., praedam ex fortunis publicanorum exhaurire Ci., apes exhaurire V. čebelam med vzeti, exhausta pharetra O. prazen tul.
3. pren.
a) izčrpati, izprazniti, izsesati, vzeti, izpiti (moči), koga rešiti česa, koga spraviti ob kaj, oslabiti, uničiti: Stat., Atheniensibus exhaustis praeter arma et naves nihil supererat N., exhaustis patriae facultatibus N., illi exhausti sumptibus bellisque Ci. izsesani, provincias, reges, socios exhauriunt Ci., aliquam partem ex tuis laudibus exhaurire Ci., exhaurire vim aeris alieni L. poplačati, cursu corpora exhausta Cu. oslabljena, upehana, fortissimum hominem vitam sibi manu exhausisse Ci. da si je smrt zadal, ea plāga reliquum spiritum exhausisset Ci., urbs exhausta funeribus L., mitto ea, quae bellando exhausta sint V. kar je bilo v vojni uničeno, exhaurire vires, heredem legatis Plin. iun.
b) končati, prebiti, prestati, pretrpeti, izkusiti: actio consumpta superiore motu et exhausta Ci., tantus fuit amor, ut exhauriri nulla posset iniuria Ci. ep., poenarum exhaustum satis est V. dosti je maščevanja, labor, cui numquam satis exhausti est V. ki se ne more nikdar docela izvršiti, labores exhausti aut exhauriendi L.; poseb. o zoprnostih (prim. ἐξαντλεῖν κακά): exhaurire pericula V., T., bella, omnes casus V., dura belli L. nadloge v vojni, belli molem Cu., sic exhaustā nocte T. po tako prebiti noči.
Opomba: Pt. fut. act.: exhausūrus Sen. ph.
ôvčji (-a -e) adj. di pecora, pecorino; ovino:
ovčje meso, mleko carne, latte di pecora
ovčji sir formaggio pecorino, pecorino
ovčji pastir pecoraio
ovčja staja ovile
vet. ovčje garje rogna della pecora
bibl. volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
bot. ovčje vime poliporo ovino (Albatrellus ovinus)
zool. ovčji zolj estro ovino (Oestrus ovis)
ovčja koža (v knjigoveštvu) bazzana
muz. ovčje črevo (za strune) minigia
Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod
A. adj.
I. Rōmānus 3 =
1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.
2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —
II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —
III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —
IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —
V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —
B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.
sramnica samostalnik1. anatomija (kost) ▸
szeméremcsontMedenično dno so mišice, ki potekajo od sramnice spredaj do trtice zadaj. ▸ A medencefenéket a szeméremcsonttól a farkcsont felé húzódó izmok alkotják.
Sopomenke: dimeljnica, sramna kost2. veterina (spolovilo)
približek prevedka ▸
nemi szervotečena sramnica ▸ duzzadt nemi szerv
Nekaj dni pred abortusom otečeta vime in sramnica, pojavi pa se tudi vaginalni izcedek. ▸ Abortusz előtt néhány nappal megduzzadnak az emlők és a nemi szerv, és vaginális váladék is jelentkezik.
μαζός, ὁ ion. ep. μασθός, nav. μαστός 1. bradavica na prsih, prsi. 2. sesna bradavica, sesek, materine prsi ἐπέχω. 3. vime.
οὖθαρ, ατος, τό [Et. gen. -ατος iz n̥tos; idevr. ōudh-, lat. uber, eris; slov. vime iz vydme, ūdh-men-, nem. Euter] ep. ion. vime, οὖθαρ ἀρούρης najrodovitnejša zemlja.