Franja

vēntola f

1. velnica

2. tehn. loputa

3.
muro a ventola gradb. predelna stena

vìjača ž (ijek.), vèjača ž (ek.) vejača, vejalnica, velnica

vȉjalica ž (ijek.), vȅjalica ž (ek.) vejača, vejalnica, velnica

vȉjalo s (ijek.), vȅjalo s (ek.) velnica

веялка f velnica, vernik (stroj za čiščenje žita)

совок m velnica, lopatica

vejač|a ženski spol (-e …) ➞ → velnica

vejáča (-e) f glej velnica

ἀθηρη-λοιγός, ὁ ep. (ἀθήρα = pirna kaša, pira) velnica, vejača.

λικμάω (λικμός velnica) vejem, čistim žito; NT zdrobim, starem, uničim.

λίκνον, τό velnica; koš, zibelka.

πτύον, τό ep. [gen. ep. πτυόφιν] velnica, vejača NT.