Franja

Zadetki iskanja

  • colossale agg. velikanski, orjaški, ogromen, kolosalen; pren. hud, strašen:
    un colossale fiasco strašen fiasko, polomija
  • cubitale agg.

    1. anat. komolčen, kubitalen

    2. zelo velik, velikanski; kubitalen:
    caratteri cubitali zelo velike črke
  • cyclopean [saikləpí:ən] pridevnik
    kiklopski
    figurativno velikanski, gigantski
  • cyclopéen, ne [siklɔpeɛ̃, ɛn] adjectif ciklopski; velikanski, orjaški
  • decimānus, starejše decumānus, 3 (decimus, decumus)

    I.

    1. k desetini (decima, decuma) spadajoč, ki se tiče desetine, zavezan desetini, desetinski: oleum Luc. ap. Non., crimen, frumentum Ci., omnis ager Siciliae decumanus est Ci.; subst.
    a) decumānus -ī, m kdor ima desetino v zakupu, desetinar: tantum arator decumano dare cogitur Ci., Apronius decumanus decumam debitam tollit Ci.
    b) decumāna -ae, f, tudi mulier decumāna desetinarjeva žena (ljubica, priležnica): Ci.

    2. agr. limes decumānus ali samo decumānus -ī, m meja, potegnjena skozi njivo ali vinograd od vzhoda proti zahodu: Col., Plin.

    3. voj.
    a) k deseti legiji spadajoč, desete legije (gen.): miles decumanus Auct. b. Afr.; kot subst. večinoma v pl. decumānī vojaki desete legije: Auct. b. Hisp., Vop., castra decumanorum T., v obl. decimānī: Suet., Front., Amm.
    b) k deseti kohorti spadajoč, desetih kohort: porta decumāna glavna vrata rimskega tabora, obrnjena od sovražnika, tako imenovana, ker so tam bivale desete kohorte: C., L., Veg.

    — II. met. (po desetinsko) velik (za desetino se je namreč pobirala največja stvar svoje vrste), velikanski: Luc. ap. Ci.
  • decimus, starejše decumus, 3, num. ord. (decem)

    I. deseti: mensis decimus Ter., decumo post mense Pl., cum decima legione C., hora diei decima Ci., vix decuma pars aratorum Ci. desetina, qui dies nudius tertius decimus fuerit Ci. = pred 12 dnevi; kot vojaška kazen: sorte decimum quemque ad supplicium legere L. vsakega desetega moža usmrtiti, desetati, decimirati, decimumque sortiri Sen. ph., decimum quemque sorte ductos (ali samo decimum quemque) fusti ferire T.; adv. acc. neutr. decimum desetič, desetikrat: nos reficietis d. tribunos L.; adv. abl. neutr. decimō desetič: Cassian., Cass. Kot subst. Decimus -ī, m (okrajšano D.) Decim, pravzaprav „deseti sin“ v družini, rimski predimek, npr. D. Brutus. Subst.

    1. decimum (decumum) -ī, n desetkratno, deseterno: ager efficit (effert) cum decumo Ci. rodi desetkratno, ut cum decumo fructus arationis perceptus sit Ci. desetkratni pridelek.

    2. decimus -ī, m
    a) (sc. liber) deseta knjiga kakega spisa: in tertio decimo annalium Gell.
    b) (sc. dies) deseti (dan): decimo Calendas Maias Col.

    3. decima ali nav. decuma -ae, f
    a) (sc. hora) deseta dnevna ura (približno ob štirih popoldne): quem nulla res ultra decumam retinuit Sen. ph.
    b) (sc. pars) α) deseti del (desetina) plena, dohodkov, posvečen kakemu božanstvu: Varr., Suet., Tert., Macr., decumas Herculi ferre ex praeda, vovere Apollini decumas praedae Iust.; od tod: Oresti nuper prandia in semitis decumae nomine magno honori fuerunt Ci. pojedine, imenovane desetine (ker je bilo k takim iz desetine prirejenim žrtvovanjem povabljeno tudi ljudstvo, da se je udeležilo žrtvene gostije, si je pri njem pridobil žrtvovalec veliko spoštovanje). β) desetina kot dediščina: placet ergo decumas uxoribus dari Trachal. ap. Q. γ) desetina kot davščina, redk. v sg.: Aur., decuma hordei Ci., dum arator ne plus decumā det, expedit ei decumam esse quam maximam Ci.; pogosteje v pl.: decumae agri Leontini Ci., binae eo anno decumae frumenti Sardiniae imperatae L. desetina se je … dvakrat pobrala.

    — II. pesn. pren. (kakor decimānus II.) velik, velikanski, silen: decimus ruit impetus undae O.
  • dȉvovskī -ā -ō velikanski: -o djelo, delo
  • džinòvit -a -o, džȉnovskī -ā -ō velikanski
  • éléphantesque [-tɛsk] adjectif ogromen, velikanski
  • elephantine [elifǽntain] pridevnik
    slonov
    figurativno neroden, okoren; velikanski
  • ènorman -mna -o (lat. enormis) enormen, velikanski
  • enorme agg. ogromen, velikanski
  • énorme [enɔrm] adjectif neizmeren, ogromen, velikanski; familier fantastičen, kolosalen

    un type énorme (familier) čudovit, kolosalen, izreden človek
    histoire féminin énorme zabavna zgodba
    c'est énorme to je nezaslišano, pošastno
    il a reconnu ses torts, c'est déjà énorme priznal je svoje napake, to je že veliko
  • ēnōrmis -e in nōrma)

    1. nepravilen, izreden: vici T., toga Q., versus Gell.

    2. izredno velik, velikanski, ogromen: Plin., Petr., Lamp., Amm., Vop., frusta Sen. ph., corpus Suet., hastae, gladii spatium T., loquacitas Plin. iun. Adv. ēnōrmiter
    a) nepravilno: Sen. ph.
    b) čezmerno: P. Veg.
  • enormous [inɔ́:məs] pridevnik (enormously prislov)
    velikanski, nezaslišan, gromozanski, strahoten
  • épico epski; herojski, silen, velikanski

    épico m epik, (epski pesnik)
    poema épico epska pesnitev
  • fabulous [fǽbjuləs] pridevnik (fabulously prislov)
    bajen, izmišljen, pravljičen, bajesloven, legendaren, basenski
    figurativno neverjeten, pretiran, velikanski
  • formidable [fɔ́:midəbl] pridevnik (formidably prislov)
    grozen, strašen; velikanski, neznanski, ogromen; pomemben; mogočen, kolosalen
  • gargantuan [ga:gǽntjuən] pridevnik
    velikanski, neznanski
  • géant, e [žeɑ̃, t] adjectif velikanski, orjaški, gigantski, kolosalen; masculin velikan, orjak, gigant, titan, nadčlovek

    singe masculin, arbre masculin géant orjaška opica, velikansko drevo
    force féminin de géant orjaška moč
    cigarette féminin géante cigareta velikega formata
    paquet masculin géant (commerce) velik paket, omot
    à pas de géant z velikanskimi koraki, zelo hitro
    slalom masculin géant veleslalom