Franja

ars -artis, f (prim. lat. arma, iners, sollers, gr. ἄρτιος pripraven, primeren)

I. pri čem rabljena umetnost =

1. prirojena ali pridobljena umetelnost, spretnost, (pri)ročnost, izurjenost: opus est vel arte vel diligentiā Ci., superaturum omnes in ceteris artibus N. v... umetnosti, v... znanju, aucta arte quadam nec abnuendi tale quicquam nec palam affirmandi L., arte canere O. ali arte laboratae vestes V. spretno, umetelno, si quid artis in medicis est Cu. če so zdravniki kaj spretni, exercitatio artem paravit, ars decorem T.

2. met. (nižja) umetnost, rokodelstvo, obrt: L., O. idr., ars humilis ali sordida, artes sordidiores Ci., artes, quarum omne opus est in faciendo et agendo Ci., omitto hasce artes vulgares: coquos, pistores, lecticarios Ci., minimeque artes eae probandae, quae ministrae sunt voluptatum: cetarii, lanii, coqui, fartores, piscatores, ut ait Terentius Ci., ars gubernandi Ci., Q. ali gubernatoris Ci., Palladis ars V. stavbarstvo, tesarstvo, ars ludicra Q., artes ludicrae Sen. ph. (gledališko umetnost so Rimljani prištevali k nižjim umetnostim), artem facticare Ci. ali exercere H., profiteri captandorum testamentorum artem Sen. ph. obrtniško se ukvarjati z lovom na dediščino, profiteri artem tesserariam Amm. s kockanjem se preživljati.

II.

1. po določenih pravilih urejena umetnost; vednost (veda), znanost: Zeno censet artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., artium aliud eius modi genus est, ut tantummodo animo rem cernat, aliud, ut moliatur aliquid et faciat Ci., artes ingenuae Ci. ep., O. ali liberales Ci. umetnosti „svobodnjakov“, „svobodne“ ali „lepe“ umetnosti, professio honestarum artium Cu. pečanje s..., ars Roscii Ci., ars fingendi Ci. kiparstvo, Victoriae summa arte perfectae Ci. kaj umetelno, hydriae eadem arte perfectae Ci. prav tako umetelno, poëtae ingenium arte sua expressit Ci., do Graecis litteras, do multarum artium disciplinam Ci., artis scriptor Corn.; studia (poklicne zvrsti) atque artes Ci. znanosti, artes studiorum liberalium Ci. za svobodne poklice potrebno znanje, ars imperatoris et oratoris boni Ci., ars bene disserendi Ci. dialektika, ars dicendi Ci., Q., ars oratoria Ci., ars eloquentiae Q., ars rhetorica Q., ars grammatica Plin., musica ars Plin. glasba (pri Ter. pesništvo), ars medendi O., Plin. = ars Apollinea O. = ars medicina Varr., Hyg. = ars medentium Stat. zdravilstvo, zdravništvo, medicina, artes medicae O., artes urbanae L. pravništvo in zgovornost, belli artes L., ars armorum Q., ars militaris T., ars imperatoria Q., tamquam eaedem militares (= militum) et imperatoriae artes essent L., morsus arte levabat V. s čaranjem, disciplinae et artes Ci. praktični in teoretični pouk, tako tudi: artes atque doctrina Ci.

2. met.
a) pravila, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost = teorija: res mihi videtur facultate (v praksi) praeclara, arte (v teoriji) mediocris Ci., non omnia, quae loquimur, mihi videntur ad artem et praecepta revocanda Ci. teoretična pravila = praecepta atque artes Q., ex arte dicere, scribere Ci. po pravilih umetnosti; iudicium si arte caret H. umetnostne teorije, čuta, razuma za umetnost, artes, quae traduntur Q. podana pravila umetnosti; teoretično znanje: in quo (orator) adiungat artem Ci., sine ulla arte aut ratione, quae sint in artibus recta ac prava, diiudicant Ci.; pl. artes = teoretični nauki: ab iis artibus, quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci.; sg. ars = učni sestav: rem arte comprehendere Ci. v učni sestav spraviti, earum rerum, quae quasi in arte traduntur, inscientia Ci.; učbenik, učna knjiga, zlasti govorniški učbenik, retorika (knjiga): Q., rhetorum artes, artes oratoriae Ci., hoc ex antiquis artibus elegit Ci., artem scindes Theodori Iuv.; slovnica: slovničarji; pri poznejših slovničarjih ars = slovniška veda.
b) umetn(išk)o delo, umetnina, umotvor: me quidem ipsae illae nostrae Athenae non iam operibus magnificis exquisitisque antiquorum artibus delectant Ci., artes, quas Parrhasius protulit H., aeraque et artes suspice H.; pl. pesn. o eni umetnini: clipeum efferri iussit, Didymaonis artīs V.
c) umetniška vrednost: in eo candelabro ars certare videtur cum copia Ci., tripodes pondere et arte pares O., pretiosae artis vasa Cu.
č) pooseb. le v pl. Artes boginje umetnosti, Muze: Mnemosyne Iovi... Artium peperit chorum Ph.

III. pren.

1. (nravno) svojstvo, lastnost, vedenje, obnašanje, ravnanje, navada: multae sunt artes eximiae Ci., homo praeditus optimis moribus artibusque Ci., non bellandi virtus solum, sed multae aliae artes Ci., bonae artes S., T. dobre, hvalevredne lastnosti, hac arte Pollux arces attigit igneas H. s to lastnostjo = z vztrajnostjo, ingenii dotes vel animi artes Cu., antiquae artes tuae Pl. tvoje nekdanje življenje in ravnanje, illud, quod cecidit, arte corrigas Ter. z modrim ravnanjem, mea ars Ter. moja marljivost, delavnost, malae artes S. slabe navade, artibus bonis malisque mixtus T. iz kreposti in pregreh; pl. artes sredstva, pot(a), način(i): artes nocendi V., quaesitae nocent artes V. prisiljena umetelna sredstva, imperium facile his artibus retinetur, quibus initio partum est S., bonae artes T. hvalevredna sredstva; zvijače, zvijačnosti, lokavščine, lokavosti, spletke, prevare: capti eadem arte sunt, qua ceperant Fabios L., non bello aperto, sed suis artibus, fraude et insidiis est circumventus L., arte eludere libertatem populi Romani L., ludere arte virum O., at Cytherea novas artes, nova pectore versat consilia V., ignari scelerum tantorum artisque Pelasgae V., peritissimus artium belli Cu., fraudes innectere ponto antiqua parat arte Lucan., summis artibus pellicere aliquem ad aliquid Suet.

2. izumetničenost, prisiljenost, umetna vzgoja (dreves): in quascumque volet artīs... sequentur V., plausus tunc arte carebat O. je bilo neprisiljeno.

attitude [ǽtitju:d] samostalnik
drža, vedenje, zadržanje

attitude of mind razpoloženje
to strike an attitude nenaravno se obnašati, spakovati se

attitude [atitüd] féminin drža (telesa); ponašanje, zadržanje, vedenje; stališče, prisiljeno vedenje, poziranje, poza

quelle est votre attitude à l'égard de ce problème? kakšno je vaše stališče glede tega problema?
changer d'attitude spremeniti svoje stališče
garder une attitude réservée rezervirano se zadržati
prendre une attitude d'hostilité intransigeante zavzeti sovražno in nepopustljivo stališče

bearing¹ [bɛ́əriŋ] samostalnik
vedenje, obnašanje, ravnanje; drža (on, upon)
razmerje, odnos, vpliv; zveza; pomen, smisel; ležaj; grbovna slika
arhitektura razpon
navtika smer; obrod

as bearing on glede na
ball bearing kroglični ležaj
beyond bearing neznosen
bearing box (ali housing) ležajni okrov
to consider the question in all its bearings vsestransko pretehtati vprašanje
to lose one's bearing zmesti se, priti v zadrego
past bearing neznosen; ki več ne obrodi
to take one's bearing razgledati, orientirati, znajti se
this has no bearing on the question to nima nobene zveze z vprašanjem
the precise bearing of the word natančen pomen besede
the true bearing of the case dejansko stanje
trunnion bearing tečajni ležaj

Bekanntheit, die, védenje (o čem), poznavanje, poznanost

Benehmen, das, vedenje, obnašanje

Betragen, das, vedenje, obnašanje

breeding [brí:diŋ] samostalnik
gojenje, reja, vzgoja; vedenje; povečanje goriva v reaktorju

biologija cross breeding križanje
good breeding olika
sheep breeding ovčereja
cattle breeding živinoreja
breeding ground gojišče

carriage [kɛ́əridž] samostalnik
nošenje, prenos; dovoz; voznina; voz, kočija, vagon; lafeta; šasija; vedenje, drža; izvršitev, izpolnitev

bill of carriage tovorni list
carriage and pair dvovprežna kočija
carriage and four četverovprežna kočija
to change carriages presesti
carriage paid (ali free) franko

cognizione f

1. znanje, obvladanje, poznavanje, vednost, vedenje:
parlare con cognizione di causa govoriti s poznavanjem podatkov, kot poznavalec stvari
l'ho detto con cognizione di causa to sem rekel namenoma

2. pravo pristojnost

comportamént -e n vedenje, obnašanje

comportamento m vedenje, obnašanje:
teoria del comportamento psihol. behaviorizem

comportamiento moški spol vedenje; zadržanje; dostojnost

comporte moški spol vedenje; (telesna) drža

comportement [-təmɑ̃] masculin vedenje, obnašanje, zadržanje

comportment [kəmpɔ́:tmənt] samostalnik
obnašanje, vedenje

condotta f

1. vedenje, obnašanje:
voto di condotta šol. ocena iz vedenja
certificato di buona condotta pravo nravstveno spričevalo

2. vodenje

3. zdravstvena občina, zdravstveno okrožje; zdravstvena služba (občinskega, okrožnega zdravnika)

4. vod:
condotta d'acqua vodovod, kanalizacija
condotta forzata, condotta in pressione tlačni vod

5. železn. tovorni vlak

conducta moški spol = conducción; vedenje; vodstvo; prevoz; napeljava

cambiar de conducta spremeniti svoje vedenje

conduítă -e f vedenje

conduite [kɔ̃dɥit] féminin vodstvo; vedenje, obnašanje; spremstvo, spremljanje; napeljava, vod; vodovod; izvedba; technique dovod; strežba (stroju); šofiranje, pilotiranje

conduite à droite, à gauche vožnja po desni, po levi strani ceste
conduite d'amenée (technique) dovod
conduite d'eau, de gaz vodovod, plinovod
conduite d'échappement izpušna cev
conduite d'écoulement, d'évacuation odtok, odvod
conduite de la guerre vojskovanje
conduite souterraine podzemeljski vod
certificat masculin de bonne conduite nravstveno spričevalo
ligne féminin de conduite smernica
acheter une conduite (familier) poboljšati se, živeti bolj urejeno
faire la conduite à quelqu'un (familier) spremljati koga
faire un bout de conduite à quelqu'un nekoliko koga spremiti
manquer de conduite slabo se vesti
prendre des leçons de conduite učiti se šofiranja