Franja

Zadetki iskanja

  • maggioranza f

    1. večina, večji del:
    nella maggioranza dei casi, in maggioranza največkrat, najčešče, v večini primerov

    2. polit., pravo večina:
    partito di maggioranza večinska stranka
    maggioranza relativa relativna večina
    maggioranza assoluta absolutna večina
    maggioranza qualificata kvalificirana večina; ekst. (parlamentarna) večinska skupina
    maggioranza silenziosa tiha večina
  • Majorität, die, večina
  • majoritáte -ăţi f večina, glavnina
    în majoritate večinoma, pretežno
  • majorité [mažɔrite] féminin večina (tudi politique); juridique polnoletnost

    majorité absolue, relative, simple, de deux tiers, des voix (ali: des suffrages) absolutna, relativna, navadna, dvetretjinska večina, večina glasov
    majorité gouvernementale vladna večina
    majorité matrimoniale, pénale, politique polnoletnost za zakon(sko zvezo), kazenska, politična polnoletnost
    décision féminin de majorité (politique) večinski sklep
    déclaration féminin de la majorité proglasitev za polnoletnega
    à la majorité des deux tiers z dvetretjinsko večino
    dans la majorité des cas v večini primerov
    atteindre à (l'âge de) la majorité postati polnoleten
    être en majorité, avoir la majorité biti v večini, imeti večino
    se rallier à la majorité pridružiti se večini
    recueillir la majorité des suffrages exprimés dobiti večino oddanih glasov
  • majorìtēt -éta m (lat. maioritas) majoriteta, večina
  • majority [mədžɔ́riti] samostalnik
    večina; polnoletnost
    vojska majorska stopnja

    to reach (ali attai) one's majority postati polnoleten
    to join the (great) majority umreti
    politika majority party večinska stranka
    ameriško, parlament majority leader vodja večinske stranke
    majority of votes glasovna večina
  • mayoría ženski spol prednost; premoč; večina; izvrstnost; polnoletnost; politika večina glasov

    en la mayoría de los casos večinoma
    obtener mayoría de votos dobiti večino glasov
  • Mehrheit, die, (-, -en) večina (der Leute ljudi); einfache Mehrheit navadna večina; relative Mehrheit relativna večina; absolute Mehrheit absolutna večina; überwiegende Mehrheit pretežna večina; knappe Mehrheit tesna večina
  • Mehrzahl, die, večina; grammatisch: množina; die Mehrzahl von večina, več
  • meiste Adjektiv največ, večina; die meiste Zeit največ časa, večino časa; das meiste Geld večina denarja, največ denarja; in den meisten Fällen večinoma; die meisten večina (ljudi); das meiste (davon) večina (tega); am meisten najbolj, naj-, večinoma
  • most1 [moust] pridevnik
    največ(ji); večina (most people)

    for the most part povečini, v glavnem
  • most3 [moust] samostalnik
    večina, največji del; največ, najboljše

    to make the most of it kar najboljše izkoristiti, prikazati v najlepši luči
    at (the) most v najboljšem primeru, največ
    better than most boljše od večine
  • nombre [nɔ̃br] masculin število; množina, večina; števnik

    (bon) nombre de velik del, veliko, mnogo
    au nombre de mille tisoč po številu
    nombre premier praštevilo
    nombre total skupno število, vsota, seštevek
    nombre entier, décimal, fractionnaire celo, decimalno, ulomkovo število
    nombre pair, impair sodo, liho število
    nombre cardinal, ordinal glavni, vrstilni števnik
    nombre d'entre vous številni, mnogi med vami
    en (grand) nombre v velikem številu
    le plus grand nombre večina
    en nombres ronds okroglo, v zaokroženih številkah
    sans nombre brez števila, brezštevilen
    depuis nombre d'année, s že precéj let
    compter quelqu'un au nombre de ses amis koga šteti med svoje prijatelje
    élever un nombre au carré kvadrirati neko število
    être du nombre biti (spadati) zraven
    n'être pas en nombre ne biti sklepčen
    faire nombre povečati število, zraven šteti
  • plērus-que, plēra-que, plērum-que, pl. plērīque, plēraeque, plēraque (plērus [prim. plēnus] + -que)

    I. sg. le pri kolekt. največi del (česa): Ap., Gell. idr., iuventus pleraque Catilinae favebat S., Carthaginienses pleraeque Africae imperitabant S., exercitum plerumque opperiri iubet S.; subst. plerumque največji del: ubi plerumque noctis processit S., per Europae plerumque L.; pl.: pleraque eius insulae Cu. največ delov; acc. adv. plērumque
    a) po večini, večinoma, večidel, navadno: Pl., C., H. idr., ut p. evenit Ci., plerumque … semper L. idr.
    b) (z okrepljenim pomenom = gr. πολλάκις) pogosto(krat), zelo (prav) često, v mnogih primerih (slučajih), sicer vselej: Suet. idr., p. permoveor, num ad ipsum referri verius sit T., quibus plerumque fidere Vitellius T., equites plerumque omnes tela intra vallum coniciebant C., mite … ingenium, nisi suam naturam plerumque fortuna corrumperet Cu., namque Diespiter igni corusco nubila dividens plerumque H.
    c) (z oslabljenim pomenom) včasih: Ps.-Q., Icti.

    II. pl.

    1. največ njih, večina: multi nihil prodesse philosophiam, plerique etiam obesse arbitrantur Ci., plerasque naves remisit, pontones Lissi reliquit C., plerique Belgae C., in plerisque Ci. v največ primerih, v večini primerov, plerique omnes Ter., N. skoraj vsi; s partitivnim gen.: Plin., Gell. idr., plerique nostrorum oratorum Ci., quorum plerique Ci., plerique Poenorum Ci., amicorum plerosque necaverat S., quarum (sc. urbium) pleraeque situ inexpugnabiles L.; s praep. ex: plerisque ex factione corruptis S.

    2. (pre)mnogi: non dubito fore plerosque, qui … N., cum pleraque possimus proferre testimonia, uno contenti erimus N., rapti e publico plerique, plures in tabernis intercepti T.

    Opomba: Za gen. pl. se klas. uporablja plurimorum, plurimarum.
  • pluralidad ženski spol množina, večina

    la pluralidad (de) večina (od)
    a pluralidad de votos z večino glasov
  • pluralità f

    1. filoz. pluraliteta; pluralnost

    2. številnost

    3. večina
  • plūrālitās -ātis, f (plūs)

    1. večina, množina (naspr. unitās): Boet., pluralitas personarum Aug., nisi opus multā librorum pluritate distenderet Boet.; v pl.: Boet.

    2. kot gram. t.t. množina, plural (naspr. singulāritās): Char.
  • pluralité [-te] féminin številčnost; večina; pluraliteta

    décider à la pluralité des voix skleniti z večino glasov
  • plurality [pluərǽliti] samostalnik
    večina, mnoštvo, množina; uživanje več nadarbin, položajev
    ameriško, politika presežek glasov pri volitvah
  • plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

    I.

    1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

    2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
    a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
    b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci.

    II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

    1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

    2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

    3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

    Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.