Franja

Zadetki iskanja

  • hineinarbeiten vdelati; sich hineinarbeiten in poglobiti se v
  • il-linō (in-linō) -ere -lēvī -litum

    1. inl. aliquid alicui (rei) (na)mazati kaj po čem, na kaj, na-, pomazati kaj s čim: oculis collyria illinere H., cretam corpori Cels., multum auri tecto Sen. ph.; pesn.: et quodcumque semel chartis inleverit H. je namazal (nakacal) na papir; occ. zamazati —, vdrgniti —, vdelati (vtkati) v kaj: ceram sociis i. O., aurum vestibus illitum H. zlato, vtkano v obleko = obleka, pretkana z zlatimi nitmi; pesn.: quodsi bruma nives … inlinet agris H. če pregrne polja s snegom.

    2. inl. aliquid re namazati —, pomazati —, prevleči kaj s čim: Plin. navis bitumine illita Cu., veneno illita texta O., palatum noxio medicamine i. T., auro illitae vestes Sen. tr. z zlatom pretkana obleka, bracatis illita Medis porticus Pers. poslikano; pren.: donum inimicorum veneno illitum L., color venustatis non fuco illitus Ci. nenaličena, vita illita maculā Sil. omadeževano. — Soobl. illiniō -īre -ītus: Col., Ap. h., Cels., Plin. Val., Tert.
  • incastonare v. tr. (pres. incastono)

    1. vdelati (dragulj)

    2. pren. vriniti, vrivati; dodajati
  • încastrá -éz vt. vstaviti, vdelati, zagozditi
  • incruster [ɛ̃krüste] verbe transitif vdelati, obložiti z, inkrustirati (biser, dragulje ipd.); prevleči s skorjo, oskorjiti, tvoriti (apnenčasto) oblogo

    s'incruster oskorjiti se, prekriti se s kotlovcem; figuré, familier utrditi se, zajesti se v; vgnezditi se (oseba) ukoreniniti se
  • in-texō -ere -texuī -textum

    1.
    a) vtkati, vdela(va)ti, na statvah vplesti (vpletati): purpureas notas filis intexuit albis O., vestes intexto auro V., Cu., intexti Britanni V. na zastorih vtkani, purpureae tunicae medium album i. Cu., in stamine subtemen Hier., diversos colores picturae Plin.; prim.: intextus vestibus color Petr., aurum (vestibus), vestibus litteras Plin., aureis litteris in palliorum tesseris intextum nomen suum Plin.; occ. vplesti (vpletati): casiā intexens atque suavibus herbis (vaccinia) V., vimina C. zapletati, lilia fuscis violis Cl.; pren.: venae et arteriae toto corpore intextae Ci. vpletene po vsem telesu (životu), prepletajoče celo telo, facta chartis Tib. na papir napisati.
    b) metaf. (v govor) vplesti (vpletati): cum parva magnis … laeta tristibus inteximus Ci., res in causā prudenter i. Ci., Varronem Ci., incredibilia probabilibus Ci., sophistae intexunt fabulas Ci. —

    2.
    a) oplesti (opletati): foliis hastas V., hederae intexunt truncos O., intexit vitibus ulmos V., camerae intextae (sc. arundine) Vitr.
    b) metaf. oklepati, obda(ja)ti: opus tribus tauris (volovske kože) intextum V.
  • legare1

    A) v. tr. (pres. lego)

    1. zvezati:
    pazzo da legare čudak, prismuknjenec
    legarsela al dito pren. kaj si dobro zapomniti

    2. vezati, povezati:
    legare la mucca alla greppia kravo privezati k jaslim

    3. stapljati, zlivati (kovine) v zlitine, legirati

    4. kulin. vezati, legirati

    5. pren. povezati; združiti, združevati:
    sono legati da lunga amicizia veže jih dolgoletno prijateljstvo

    6. (rilegare) vezati (knjigo)

    7. vdelati (dragulje)

    B) v. intr. vezati se; prijeti se; pren. ujemati se

    C) ➞ legarsi v. rifl. (pres. mi lego) zvezati se; združiti, združevati se
  • montá -éz vt.

    1. montirati, pritrditi, nameščati, namestiti, postavljati, postaviti

    2. sestavljati, sestaviti

    3. vdelati

    4. uprizoriti
  • montar (za)jahati; obrejiti; vdelati (dragulj); naviti (uro); nasaditi (nož); napeti, montirati, postaviti, sestaviti; opremiti (ladjo); iti (stopiti) gor; znašati, znesti

    montar la bicicleta kolesariti
    montar bien un caballo dobro jahati konja
    montar la guardia na stražo iti, na straži biti
    tanto monta vseeno je
    montar a caballo jahati, jezditi
    montar en automóvil peljati se z avtom
    montar en cólera razjeziti se
    la suma monta a... vsota znaša ...
    silla de montar jahalno sedlo
    calzón de montar jahalne hlače
  • montare

    A) v. intr. (pres. monto)

    1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
    montare in bestia pren. pobesneti
    montare in cattedra pren. modrijaniti
    montare in collera pren. ujeziti se
    montare in treno, in vettura stopiti na vlak
    montare sulla nave vkrcati se
    gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
    gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe

    2. jezditi

    3. dvigati se:
    il sole monta sonce vzhaja

    B) v. tr.

    1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
    montare le scale vzpenjati se po stopnicah
    montare un cavallo zajahati konja
    montare la guardia iti na stražo, stražiti

    2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati

    3. dvigati; povečati:
    montare la panna tolči, stepati smetano
    montare una notizia napihniti novico
    montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem

    4. veter. obrejiti

    5. vdelati (dragulj)

    6. navt. (doppiare) objadrati

    7. film montirati

    C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se
  • monter [mɔ̃te] verbe intransitif iti gor, iti kvišku, povzpeti se, lesti na; vzpenjati se, dvigati se; narasti; biti visok (à 100 mètres 100 m); (vsota) znašati, znesti (à 100 francs 100 frankov); prihajati (nevihta); napredovati; goljufati pri mešanju (kart); verbe transitif nesti gor; naviti (uro); dati v okvir (sliko); zajahati (konja); agronomie naskočiti, ubrejiti; opremiti; postaviti (šotor); montirati; vdelati (dragulj); prirediti (slavnost); naščuvati (contre proti); théâtre naštudirati, inscenirati, uprizoriti

    se monter opremiti se, oskrbeti se; dvigati se; commerce znašati; technique dati se montirati; figuré razvneti se (duhovi); priti v zamah, v gibanje
    monter à cru, à dos, à nu, à poil jahati brez sedla
    monter un cheval jahati
    monter en l'air (argot) vlomiti
    monter en amazone jahati v damskem sedlu
    monter une attaque pripravljati napad
    monter un complot skovati zaroto
    monter en auto, en avion, en chemin de fer, à bicyclette, à cheval stopiti v avto, v letalo, v železniški vagon, zajahati kolo, konja
    monter à Paris z juga se preseliti v Pariz
    monter un bateau à quelqu'un (populaire) natvesti komu kaj; nalagâti se mu
    monter l'escalier iti po stopnicah navzgor
    monter au cerveau, à la tête stopiti, iti v glavo (vino)
    il est monté colonel napredoval je za polkovnika
    monter sur ses grands chevaux (figuré) prevzetovati
    monter la garde nastopiti stražo
    monter le coup à quelqu'un (populaire) prevarati, prelisičiti koga
    monter sa maison opremiti hišo s potrebnim
    monter comme une soupe au lait (figuré) vzkipeti, razburiti se
    monter en croupe jahati (konja) za jezdecem
    monter la tête à quelqu'un naščuvati koga
    monter sur le théâtre, sur les planches iti h gledališču, postati igralec
    monter à la tribune stopiti na govorniško tribuno
    les prix montent cene se dvigajo
    les générations qui montent generacije, ki prihajajo, doraščajo
    ma température a encore monté moja temperatura se je spet dvignila
    faire monter quelqu'un razjeziti koga
  • mount3 [máunt]

    1. neprehodni glagol
    vzpenjati se, povzpeti se, dvigniti se; zajahati
    figurativno dvigniti se, rasti, naraščati (up)
    kopičiti se (dolg, težave itd.)

    2. prehodni glagol
    popeti se (na goro, konja, kolo); postaviti, posaditi (on na)
    peljati po reki navzgor; opremiti s konji; namestiti, sestaviti, montirati (stroj); vgraditi, vdelati (kamen v prstan); nalepiti, uokviriti (sliko)
    vojska postaviti stražo, stražiti
    gledališče & figurativno inscenirati; preparirati (žival, insekta); dati pod mikroskop

    mounted troops konjenica
    mounted police policija na konjih
    to mount guard (over) postaviti stražo, nastopiti stražo
    to mount the throne sesti na prestol
    vojska to mount a gun postaviti, montirati top
    to mount a specimen dati primerek pod mikroskop
    to mount the high horse prevzetovati
    to mount on posoditi komu konja
  • optòčiti òptočīm obrobiti, vdelati: optočiti drago kamenje zlatom; optočiti haljinu krznom
  • orill(e)ar vdelati; obrobiti; okovati; urediti, zlágati; poravnati

    orill(e)ar las dificultades težave odstraniti
  • orlar obrobiti; vdelati
  • rilegare v. tr. (pres. rilego)

    1. spet zvezati

    2. tisk vezati (knjigo)

    3. vdelati (dragulj)
  • sertir [sɛrtir] verbe transitif, technique okovati, vdelati (dragulj); zakovati (dva kovinska kosa)
  • set*3 [set]

    1. prehodni glagol
    postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
    naščuvati (at s.o. proti komu)
    razpisati (nagrado) (on na)
    stisniti (zobe)
    gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
    sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

    2. neprehodni glagol
    zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
    ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
    gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
    lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

    to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
    to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
    to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
    to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
    to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
    to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
    to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
    this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
    to set bounds to s.th. omejiti kaj
    to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
    this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
    to set chairs for everybody namestiti stole za vse
    his character has set njegov značaj je dozorel
    to set the clock (the watch) naravnati uro
    to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
    to set at defiance izzvati, kljubovati
    to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
    to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
    to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
    to set an end to s.th. napraviti konec čemu
    to set an engine going spraviti stroj v pogon
    to set an example dati zgled
    to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
    to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
    how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
    to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
    to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
    to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
    to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
    to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
    to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
    to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
    to set foot on s.th. stopiti na kaj
    to set free (at liberty) izpustiti na prostost
    to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
    to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
    to set a hen posaditi kokoš na jajca
    to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
    to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
    to set one's hand to a task lotiti se naloge
    I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
    to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
    to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
    the jelly has (is) set želé se je strdil
    to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
    to set a company laughing spraviti družbo v smeh
    to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
    to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
    to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
    to set one's mind on obrniti svoje misli na
    to set to music uglasbiti
    my muscle sets mišica se mi napne
    to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
    to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
    public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
    to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
    to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
    to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
    to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
    to set the police after s.o. poslati policijo za kom
    to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
    to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
    to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
    to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
    to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
    to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
    to set s.o. right popraviti, korigirati koga
    to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
    to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
    to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
    to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
    to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
    to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
    to set seed posejati seme
    to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
    to set spies on s.o. vohuniti za kom
    to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
    to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
    his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
    to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
    to set the table pogrniti mizo
    to set a task dati, naložiti nalogo
    to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
    to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
    to set s.o. thinking dati komu misliti
    to set a trap nastaviti past (zanko)
    to set at variance spreti, razdvojiti
    to set veils razpeti jadra
    to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
    to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
    to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
    to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
    to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
    to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
    to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
    it sets him well dobro mu pristaja
    the weather has set fair vreme je postalo lepo
    to set s.o. to work spraviti koga k delu
    to set o.s. to work lotiti se dela
  • tempestare

    A) v. tr. (pres. tempēsto)

    1. besno udarjati, tolči (tudi pren.):
    tempestare la porta di colpi besno tolči po vratih
    tempestare qcn. di domande koga zasuti z vprašanji

    2. na gosto okrasiti, okraševati, vdelati:
    tempestare un diadema di brillanti diadem posuti z dragimi kamni

    B) v. intr. vihrati, besneti (tudi pren.)

    C) v. intr. impers. vihrati
  • вделывать, вделать vdela(va)ti, vstavljati, vstaviti; vgraditi