wadding [wɔ́diŋ] samostalnik
mehek material za vatiranje (obleke), za tapeciranje, za oblazinjenje (pohištva); vata; podloga iz vate, vatelin
wadding linen platno za vatiranje, škrobljeno platno
Zadetki iskanja
- Watte, die, (-, -n) vata; in Watte packen figurativ zavi(ja)ti v vato; Watte in den Ohren haben biti gluh
- Wattierung, die, in der Kleidung: vata
- batting [bǽtiŋ] samostalnik
vata za prešite odeje; udarjanje (kriket) - demi-watt [-wat] masculin pol vata
- Filterwatte, die, filtrska vata, filtrirna vata
- ouateux, euse [watö, z] adjectif mehek kot vata, vatast, kot vata, vatiran
- Zuckerwatte, die, sladkorna vata
- absorbent [əbsɔ́:bənt] pridevnik & samostalnik
ki vsrkava; vpojen
absorbent (cotton) wool vata
absorbent paper pivnik - coton [kɔtɔ̃] masculin bombaž, pavola, prejica; puh, prva brada; populaire trud, težava
en coton bombažast
coton à broder, à repriser prejica za vezenje, za zakrpanje
coton brut surov bombaž
coton à coudre bombažni sukanec
coton hydrophile vata za obveze
coton poudre strelna pavola
coton de verre steklena volna
avoir du coton dans les oreilles imeti vato v ušesih, slabo slišati; imeti gluha ušesa
avoir les jambes en coton biti zelo šibek v nogah, biti utrujen
élever un enfant dans du coton, dans une boîte à coton razvajati otroka
se mettre dans du coton (figuré) v toplo gnezdo zlesti
c'est coton (familier) to ne gre, to je težavno
il file un mauvais coton (familier) slabo je z njim, z njegovim zdravjem - cotone m
1. bot. bombaževec (Gossypium herbaceum)
2. tekstil bombažna tkanina; bombaževina:
di cotone bombažen
3.
cotone idrofilo vata
avere il cotone nelle orecchie pren. ne poslušati; delati se gluhega
tenere qcn. nel cotone pren. razvajati koga
4. kem. bombaž:
cotone collodio kolodijski bombaž
cotone fulminante, fulmicotone strelni bombaž - cotton1 [kɔ́tn]
1. samostalnik
bombaž, bombaževina
botanika bombaževec; nit
množina bombažaste tkanine
2. pridevnik
bombažast
ameriško cotton batting vata - festūca1 -ae, f (gl. ferula)
1. bil(ka), travna bil: Varr., Col., Plin.; tudi jajčasta glota (Aegilops vata, Linn.), bilnica, nek plevel v ječmenu: festuca quae vocatur aegilops Plin.
2. metaf. (= vindicta) osvobodilna šiba ali paličica, s katero se je pretor dotaknil sužnja v znamenje, da je osvobojen: Pl., Pers. - filtrirn|i (-a, -o) tehnika Filter-, Filtrier- (kolač der Filterkuchen, papir das Filterpapier, Filtrierpapier, pesek der Filtersand, sredstvo das Filtermittel, buča die Filtrierflasche, naprava die Filteranlage, plast das Filterbett, snov die Filtermasse, stiskalnica die Filterpresse, vata die Filterwatte, plošča das Filtersieb)
gramozna filtrirna plast die Kiesfilterschicht - filtrsk|i (-a, -o) Filter- (papir das Filterpapier, priključek der [Filteranschluß] Filteranschluss, vložek der Filtereinsatz, stiskalnica Filterpresse, vata die Filterwatte, vreča der Filterschlauch)
filtrska vrečka čaja: der [Aufgußbeutel] Aufgussbeutel, Teebeutel - hidrófilo vodo vpijajoč
algodón hidrófilo vata za rane - hydrophile [-fil] adjectif
coton masculin hydrophile vata za obveze; bombaž, ki z lahkoto absorbira tekočine - médicamenteux, euse [-tö, z] adjectif zdravilen
gaze féminin, ouote féminin médicamenteuse gaza, vata za obvezovanje
plantes féminin pluriel médicamenteuses zdravilne rastline - rama ženski spol veja; odcep(itev); stroka
algodón en rama surov bombaž; vata
en rama surov, neobdelan; nevezan (knjiga)
en (la) rama paterna z očetove strani (sorodstvo)
ramas desgajadas od vetra odlomljene veje - reor, rērī, ratus sum (iz *rēi̯or postaviti v red, postaviti v plasteh, kor. *ar-, *are- ali *rē-; prim. gr. ἀραρίσκω, stvnem. garēdan paziti na, misliti na, got. urrēdan soditi, stvnem. rātan = nem. raten, stvnem. redja odgovor, govor, got. rathjan šteti, rathis = lat. ratio število, račun) na razumski osnovi, na osnovi preračunavanja, sklepanja pri sebi ugotavljati, računati, metaf. misliti, meniti, domnevati, soditi, smatrati: Ci., Q. idr., consul optumum factu ratus noctem quae instabat antecapere S.; z ACI: L. idr., hoc servi esse officium reor Pl., rentur eos esse, quales se ipsi velint Ci., non equidem insector delendave carmina Livi esse reor H.; z dvojnim acc.: omnia potiora fide Iugurthae rebatur S.; abs. kot vrinjeni stavek: nam, reor, nullus Ci. — Od tod adj. pt. pf. ratus 3
1. preračunan, izračunan, poseb. v zvezi: pro rata parte po nekem (gotovem) razmerju, v določenem (so)razmerju, sorazmerno: Ci. idr., militibus quaterna iugera pollicetur et pro rata parte centurionibus C., tudi samo: pro rata L. idr. = pro rata portione Plin. ali secundum ratam partem Vitr.
2. (trdno) določen, odrejen, trden, utrjen, stalen, stanovit(en), gotov: astrorum rati immutabilesque cursus Ci., ratum tempus Ci., rata vita manet V.
3. veljaven, zagotovljen, zajamčen, potrjen, resničen, nedvomen, gotov, veljaven, pravnoveljaven, pravnomočen (gr. κύριος; naspr. irritus, vanus): ea, si leges irritas feceritis, rata esse non possunt Ci., id iussum ratum ac firmum futurum Ci., ut amicitia societasque in aeternum rata sint T., ratissima beneficia Ca.; pesn.: rata sint visa sua precatur O. da se uresničijo = ebrietas spes iubet esse ratas H. = fac rata vata patris Mart.; rem ratam facere (habere, ducere) Ci., L. spoznati (imeti) za veljavno, odobriti, potrditi, aliquid mihi ratum est Ci. privolil sem v kaj (na kaj), odobril sem (kaj), potrdil sem (kaj), idque ratum (sc. esse) adnuit V. je to potrdil; subst.: cavere de rato Paul. potrditev, potrdilo; poznolat. rato habere, rato fieri Eccl.
4. o osebah odločen, srčen, pogumen: potitur ratus Romulus praedam Enn.
Opomba: Reor v pass. pomenu: Prisc. Ta nepopolni glag. se poleg pt. pf. ratus uporablja zgolj v pesništvu in visoki prozi in še tu večinoma le v pt. pf., ind. pr. in impf.; nedokazljiv je npr. pt. pr. in cj. impf. Pomni obl. rēre V. = reris, rebare V. = rebaris.