Franja

Zadetki iskanja

  • appâter [-te] verbe transitif krmiti (ptice), pitati (perutnino); nastaviti vabo; (pri)vabiti (ribe, ptice); figuré premamiti, zapeljati

    il cherche à m'appâter par des promesses extraordinaires skuša me premamiti z izrednimi obljubami
  • appeler [aple] verbe transitif (po)klicati, pozvati; telefonično poklicati; militaire vpoklicati; imenovati; pritegniti nase (poglede); obrniti (pozornost) (sur na); zahtevati; potegniti za seboj (posledico); (pri)vabiti (živali); verbe intransitif zvoniti

    s'appeler imenovati se
    appeler quelqu'un à son aide, à son secours koga na pomoč(po)klicati
    appeler à la mémoire poklicati v spomin
    appeler en témoignage pozvati kot pričo
    cela appelle toute notre attention to zahteva vso našo pozornost
    faire appeler le médecin (dati) poklicati zdravnika
    appeler une cause (juridique) pozvati stranki (k razpravi)
    appeler en justice pozvati pred sodišče
    appeler les choses par leurs noms imenovati stvari s pravim imenom, reči bobu bob
    en appeler à apelirati na, sklicevati se na
    j'en appelle à votre bon cœur apeliram na vaše dobro srce
    en appeler au témoignage de quelqu'un sklicevati se na pričevanje kake osebe
    (en) appeler d'un jugement vložiti priziv proti sodbi
    comment s'appelle cette fleur? kako se imenuje ta cvetka?
    cela, voilà ce qui s'appelle parler (familier) to se pravi govoriti
  • attirer [atire] verbe transitif privlačiti, pritegniti; (z)vabiti; potegniti za seboj

    s'attirer nakopati si; dobiti
    l'aimant attire le fer magnet privlači železo
    cette conduite lui attirera des ennuis to vedenje mu bo nakopalo nevšečnosti
    elle s'est attiré des reproches nakopala si je očitke
    attirer l'attention sur pritegniti pozornost na
    attirer quelqu'un par des caresses prilizovati se komu
    attirer tous les cœurs osvojiti vsa srca
    attirer quelqu'un par des promesses vabiti, mamiti koga z obljubami
    un malheur en attire un autre (proverbe) nesreča redko sama pride
  • attrahō (adtrahō) -ere -trāxī -trāctum (po drugih -trăctum)

    1. k sebi (nase) potegniti (vleči): magnes lapis, qui ferrum ad se alliciat et attrahat Ci., magnes... attrahens ferrum Plin., attractus ab alto spiritus V. globoko zajeta sapa, attrahere crus, spiritu sucum Cels., uncus attractus infantem educit Cels., att. pinguem salivam Sen. ph., animam attrahere ac reddere Plin.; occ. nategniti (nategovati), nape(nja)ti: lora, contentum arcum fortius O., fasciam, cutem Cels., vultus tuus colligit rugas et attrahit frontem Sen. ph.

    2. kako osebo kam (pri)vleči: adducitur a Veneriis atque adeo attrahitur Lollius Ci., tribunos attrahi ad se iussit L., quos fugit, attrahit unā (s seboj) O., ite ducemque attrahite huc vinctum O.

    3. pren. koga privze(ma)ti, k sebi povabiti (povabljati), privabiti (privabljati), poz(i)vati: discipulos novos O., ea me ad hoc negotium procincia attraxit Ci., te non Romam attraham Ci. ep., quae causa (nos) attraxerit Arpos V. nas je privedla; occ. kaj privabljati, vabiti, iz devete dežele vzeti (jemati), z vso silo vzeti (jemati): nihil esse, quod ad se rem ullam tam alliciat et tam attrahat quam ad amicitiam similitudo Ci., att. benevolentiam alicuius largitione Val. Max. pridobo(va)ti si z darovanjem. — Od tod adj. pt. pf. attrāctus (attrăctus) 3 nategnjen, naguban, mračen: cum Pollionis attractiorem vidisset frontem Sen. ph.
  • beiladen Recht vabiti
  • blandior -īrī -ītus sum (blandus)

    1. prilizovati, laskati, dobrikati se komu, milovati, ljubkovati koga; abs.: quippe qui (callidus adulator) etiam adversando saepe adsentetur et litigare se simulans blandiatur Ci., modo blanditur, modo... terret O., pavidum (poniglavo) blandita O.; blandiri inter se Plin. (o golobih); pogosto z dat.: cur matri blanditur? Ci., cessit... tibi blandienti ianitor aulae H. tvojemu dobrikanju, Venus... sic patruo blandita est O., blandiri votis suis T. verjeti temu, kar si kdo želi, blandiebatur coeptis fortuna T.se je smehljala“, blandiri auribus alicuius Plin. iun., blandiri sibi Ulp. (Dig.) laskati samemu sebi, domišljati si, varati samega sebe, blandiri sibi inepta spe Sen. ph., blandiri sibi de ipsius indulgentia Aug.; s finalnim stavkom: fama est... Hannibalem... pueriliter blandientem patri Hamilcari, ut duceretur in Hispaniam,... iure iurando adactum se... hostem fore populo Romano L. dobrikajoče proseč; blandientes oculi Iust. milo pogledujoče.

    2. pren. goditi, ugajati, prijati, mikati, vabiti: video, quam suaviter voluptas sensibus nostris blandiatur Ci., suā blanditur pōpulus umbrā O., blandiente inertiā T.; adj. pt. pf. blandītus 3 (= blandus 3) mičen, prijeten: rosae Pr., peregrinatio Plin. — Soobl. v act. blandiō -īre; od tod: blandirem Ap. (v najboljših rokopisih blandirer), blanditus (pt. pf.) labor Verr. ap. Prisc., blandiendo (pt. fut. pass.) duce Sen. tr.
  • chillar žvižgati, piskati; kričati, vreščati; škripati; vabiti (s piščalko)

    ¡no me chilles! ne kriči name!
  • citō -āre -āvī -ātum (citus)

    1. (za)gibati, zagnati, pognati, goniti: alumen... dentem citat Cels. omaje, zrahlja, medicamentum, quod humorem illuc citat Cels. ki bolezenske sokove tja prežene, odvaja.

    2.
    a) medic. v telesu kaj vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pospešiti (pospeševati): pituitam, pus, sanguinem (krvavenje), urinam (izločanje seča) Cels., alvum (drisko) Col.; pren.: isque (animi) motus aut boni aut mali opinione citatur Ci. se vzbudi, Paeanem aut Nomionem c. Ci., ab ovo usque ad mala citaret „Io Bacche!“ H. bi venomer klical..., glas... povzdigoval, omnibus risum c. Lamp.
    b) agr. rast čemu pospešiti (pospeševati), kaj (vz)gojiti (vzgajati): radices, palmitem, virgam e duro Col.

    3. occ.
    a) z glasom (po)klicati, poz(i)vati: Lucr., Sil., Stat., Front., Graeci, qui hoc anapesto citantur Ci., aliquem nominatim c. Cu. po imenu = mancipia ergastuli quotidie per nomina c. Col. ali ad nomen citari Sen. ph., sensi noto me quater ore citari O., citari... numina magna Iovis O. sem poklical na pomoč, c. deum ad suum munus Cat., rogitare citatos nautas Pr., victorem Olympiae citari N. kot zmagovalec biti poklican, da sprejme venec; (o konzulu) poz(i)vati senatorje, da povedo svoje mnenje: haec illi, quo quisque ordine citabantur Plin. iun.
    b) (po)vabiti, poz(i)vati, (po)klicati pred koga ali kam α) senat(orje) k seji: patres in curiam citari iussit L., citati non conveniebant L., lex a sexagesimo anno senatorem non citat Sen. ph.; vojskovodje k zboru: cum praeco, exceptis qui nominatim citarentur, adire (regiam) prohiberet Cu. β) državljane k volitvam: in campo Martio centuriatim populum citare L. γ) viteze in cenzorje k cenzusu ali po njem: senio insignibus permisit, praemisso in ordine equo, ad respondendum, quotiens citarentur, pedibus venire Suet., cum praeco cunctaretur citare ipsum censorem „cita“, inquit Nero, „M. Livium“ L. δ) državljane vojaške obveznike k popisovanju (konskripciji) ali prisegi na zastavo: Varr. ap. Non., Val. Max., citati milites nominatim apud tribunos in verba P. Scipionis iuraverunt L., nec citatus in tribu civis respondisset L., tribus urbanas ad sacramentum c. Suet.
    c) (pred sodišče) (po)klicati (poz[i]vati) sodnika, tožnika, obtoženca, pričo: Pl., Q., Fl., Icti., si Lysiades citatus iudex non responderit excuseturque Ci., citat accusatorem; citatus accusator nescio quo casu non respondit Ci. ni prišel, citatur reus: causa agitur Syracusis Ci., tota denique rea citaretur Etruria Ci., canes citati non respondent Ph., citari ad causam dicendam Suet., in hanc rem te, Naevi, testem citabo Ci. se bom nate skliceval, praeconis audita vox citantis nomina damnatorum L. ki je klical imena obtožencev = ki je klical obtožence pred sodišče; od tod citare aliquem koga (ob)tožiti: Vitr., ubi tu es, qui me libello Venerio citavisti? Pl.; z objektnim gen.: capitis citari Ci. na smrt obsojen biti; pren.: in hanc rem testem totam Siciliam citabo Ci., magistratuum libros linteos auctores citare L. sklicevati se na knjige, c. poëtas ad testimonium Petr., ne proditi mysterii reus a philosophis citaretur Lact., citavere nefas leges Fl. Od tod adj. pt. pf. citātus 3 pognan, pospešen, od tod

    1. hiter, nagel, uren: Rhenus per fines Treverorum citatus fertur C. teče deroč, dere, ferunt citati signa L., imbribus continuis citatior solito amnis L. nenavadno deroča, citato gradu Cu., Iust. s pospešenimi koraki, equo citato C., L. ali equis citatis L. v diru, skokoma, citato agmine iter ingredi L. v hitrih pohodih (marših), citatiore agmine L., quam citatissimo poterant agmine L. v kar najhitrejšem pohodu.

    2. occ.
    a) ret. (o govoru in govorniku) hiter, vzburjen, buren, živahen: pronuntiatio citata Q., Roscius citatior, Aesopus gravior fuit Q., soni tum placidi, tum citati Gell.
    b) medic. hiter, nagel: pulsus arteriarum aut citatus aut tardus Plin., alvus citatior Plin.
  • convidar povabiti v goste; pozvati, spodbuditi, (z)vabiti; pogostiti, plačati zapitek

    convidarse (prostovoljno) se ponuditi
    convidar a comer povabiti na obed
    convidar a una copa povabiti na kozarček
    convidar con algo komu kaj ponuditi
    convidar para el baile na ples povabiti
  • convier [kɔ̃vje] verbe transitif povabiti (na obed ipd); vabiti, spodbujati

    convier quelqu'un à une réceplion, à une soirée povabiti koga na sprejem, na večerno zabavo
    le beau temps convie à la promenade lepo vreme vabi na sprehod
    convier quelqu'un à faire quelque chose povabiti, prositi, siliti koga, da nekaj naredi
    je les ai conviés à donner leur avis prosil sem jih, da izrazijo svoje mnenje
  • četveríkati -èrīkām vabiti, klicati: jarebice četverikaju
  • ćivríkati ćìvrīčēm crlikati, klicati, vabiti, drobiti: jarebice ćivriču
  • decoy1 [dikɔ́i] prehodni glagol
    mamiti, (z)vabiti, zapeljevati

    to decoy away zvabiti stran
  • dēvocō -āre -āvī -ātum

    1. (dol) )po)klicati, poz(i)vati: suos ab tumulo, Iovem deosque alios ad auxilium L., Triviam aetherio gyro Cat., Iovem caelo Plin.; pren. s česa pozvati, prestaviti: Socrates philosophiam devocavit e caelo Ci., refixa caelo d. sidera H., huc (Peryllus) a simulacris deorum hominumque devocaverat humanissimam artem Plin. je bil ponižal.

    2. od kod kam odpoklicati, (po)vabiti: nihil est, quod eum de provincia devocent; ad gloriam devocant, ad triumphum, … Ci., d. omnes ex praesidiis L., aliquem in certamen pugnae Val. Max. na dvoboj pozvati, cotidie sic cena ei comparabatur, ut, quos invocatos vidisset in foro, omnes devocaret (sc. a foro ad cenam) N.; pren. zvabiti, zmamiti, zavesti (zavajati): non avaritia (eum) ab instituto cursu ad praedam aliquam devocavit Ci., sese suas exercitusque fortunas in dubium non devocaturum C. da ne bo … nevarnosti izpostavil, d. rem ad populum Val. Max. sklicevati se na ljudstvo, stultum consilium ad perniciem mortales devocat Ph., status mutatione in id devocari, ut … Sen. ph.
  • dovabljívati -vàbljujēm vabiti, privabljati
  • einladen*

    1. Waren: natovarjati, natovoriti

    2. Personen povabiti, vabiti; figurativ etwas lädt ein: vabiti
  • entertain [entətéin] prehodni glagol
    vzdrževati; zabavati; vabiti, gostiti; ukvarjati se, gojiti

    to entertain o.s. zabavati se
    to entertain an idea razmišljati, tuhtati
    to entertain a hope upati
    to entertain a great deal imeti velikokrat goste
    to entertain angels unawares nevede izkazati uslugo pomembni osebi
  • flāgitō -āre -āvī -ātum

    1. strastno terjati, silno zahtevati, nujno (živo) opominjati: me in vestram contionem vobis flagitantibus evocaverunt Ci. na vašo nujno zahtevo, hoc, quia causa postulat, non flagitat, praeteribo Ci., temporibus rei publicae flagitantibus Ci. ker so razmere nujno zahtevale. Z obj.: id, quod populus iam diu flagitat Ci., tabulas tuas flagitat Ci., arma, saga, bellum flagitaverunt Ci., quae flagitat usus Lucr., telum N., pugnam L., iras in populos Val. Fl.; pren.: severitatem res ipsa flagitat Ci. nujno zahteva, ea, quae tempus et necessitas flagitat Ci. Na vprašanje: od koga? z ab: hic abs te filium flagitat Ci., ipsa causa a me hanc orationem flagitat Ci., id ab eo flagitabatur ex omnibus partibus C.; tudi pri log. subj. stoji ab: stipendium ab legionibus flagitatur C. legije zahtevajo plačilo (mezdo). Z acc. rei in personae: dicendum est id, quod ille me flagitat Ci. za kar me oni terja, me frumentum fl. Ci., amicum largiora fl. H., se portorium fl. Suet. s finalnim stavkom: Suet., flagitas me, ut eloquar Pl., flagitabatur ab eis senatus, ut meam causam susciperet Ci. Z ACI: Plin., Ap., delatores more maiorum puniendos flagitabat T. zahteval je, da se morajo kaznovati, fl. a delatoribus revocanda (esse) praemia Suet. Pesn. z inf.: perna flagitat refici H.

    2. occ.
    a) želeti (hoteti, skušati) izvedeti: nomen flagitatur Pl., crimen ab adversario flagitabo Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae sunt ea numina divûm, flagitat V.
    b) zahtevati, da se kaj pošlje: siser e Germania fl. Plin.
    c) zahtevati izročitev koga, — da se kdo izroči: fl. filium ab aliquo, festes Ci., indignatione Gitona Petr., ministros in tormenta T.
    č) pozvati pred sodišče, pozvati na sodbo, poklicati pred sodnika, koga tožiti: (Galba Caecinam) ut peculatorem flagitari iussit T.
    d) vabiti koga k nečistovanju, lotiti se njegove sramežljivosti, napasti jo: iuvenem Ap., ancillam alienam Dig., pudicitiam Lact. (?).
  • il-lecebrō (in-lecebrō) -āre (illecebra) vabiti, privabljati: Aug., Isid.
  • il-lectō (in-lectō) -āre -āvī (frequ. k illicere) (pri)vabiti: Aug., Ambr., P. F.