Franja

payo kmečki, vaški

payo m kmet, vaščan; (kmečki) teleban

pedáneo vaški

pueblerino ljudsko vaški, kmečki; malomeščanski

pueblero vaški, kmečki

pueblero m vaščan, deželan; provincialec; Am meščan

rural [rúərəl] pridevnik (rurally prislov)
kmečki, podeželski, vaški, provincialen; kmetijski, poljedetski; ruralen

rural constable poljski čuvaj
rural excursion izlet na deželo
rural economy poljedelstvo

rūrālis -e (rūs) podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, rurálen: negotia Amm., opus (sc. Hesiodi) Macr. delo, ki opisuje kmečka opravila (= Dela in dnevi); adv. rūrāliter podeželsko, kmečko, kmetsko, selsko, na podeželju, na kmetih: Cass.

rūrestris -e (rūs) podeželski, kmečki, kmetski, selski, poljski, vaški, rurálen: arva Ap., opus Icti., tibia M.

rustic [rʌ́stik]

1. pridevnik (rustically prislov)
kmečki, vaški, podeželski, rustikalen; preprost, neizobražen; robat, zarobljen, grob, neotesan, surov

rustic bridge most iz neotesanih debel
rustic manners neotesano vedenje
rustic work arhitektura rustika

2. samostalnik
kmet, deželan, provincialec, preprost človek; neotesanec, teleban, kmetavzar

rūsticānus 3 (rūsticus) poljedelski, kmečki, kmetski, selski, vaški, vaščanski, na podeželju (deželi, kmetih) potekajoč (se odvijajoč), na podeželju (deželi, kmetih) živeč, poljedelce (kmete, kmetovalce, vaščane, (po)dežel(j)ane) zadevajoč, rurálen, rustikálen: Ap. idr., vita Ci. življenje na kmetih (rustica vita = življenje kmetov), rusticanus vir Ci. na kmetih zrasel (vzgojen), si plane fuerit rusticanum Ci., homines rusticani ex municipiis Ci. poljedelci, kmetje, rustica municipia Ci. podeželska mesta, podeželski municipiji, rusticum tugurium Hier. kmetska koča; subst. rūsticānus -ī, m kmet, poljedelec, kmetovalec, vaščan, dežel(j)an, podežel(j)an: Aug.; pl. rūsticānī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, vaščani, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Eutr.

rūsticulus 3 (demin. k rūsticus)

1. na podeželju (kmetih, vasi) se nahajajoč, podeželski, kmečki (kmetski), selski, vaški; subst.
a) rūsticulus -ī, m preprost kmet (kmetovalec), dežel(j)an, podežel(j)an: non incautus Ci., rusticulus quidam Arn.
b) rūsticula -ae, f (sc. gallina) = gallina rustica léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica: Plin., Mart.

2. meton. nekoliko (rahlo = precej) okoren, neroden: libellus Mart., nomen Aus.

rūsticus 3, adv. -ē (rūs)

1. k podeželju (podeželskemu (selskemu) posestvu) sodeč, podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, poljski (naspr. urbānus): Ter., O., V., Ph., Plin. idr., praedium N., Ci., hortus Plin. iun., rustica vita = res rusticae Ci. = res rustica Col. kmetijstvo, kmetovanje, homo rusticus Ci. poljedelec, kmet, mus rusticus et urbanus H. poljska in mestna miš, rustica gallina Varr., Col. léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica, rustice loqui Ci., Gell.; subst. rūsticus -ī, m
a) kmet, poljedelec, dežel(j)an, podežel(j)an, pl. rūsticī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Pl., H. idr., at ego agricola et rusticus Ci., fortes viri sed rustici et milites Ci.
b) poljedelec, naseljenec, obdelovalec (naspr. agricola posestnik): Ambr.

2. meton.
a) preprost: mores Ci., veritas Mart., simus hoc titulo rusticiore contenti Sen. ph.
b) kmečki (kmetski) = nebogljen, neroden, robat, štorast, okoren, neokreten, neotesan, zarobljen, neuglajen, surov: Pl., Q. idr., rustica vox et agrestis Ci., querela, carmen O., homines Ci., rusticus es, Corydon V., convicia rustica O., rustica facere, urgere Ci., rusticus toga … diffluit H., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V.; tudi: rusticus pudor O. neumestna, Venus rustica O. nedostopna; subst. α) rūsticus -ī, m kmetavz(ar), surovež, surovina, neotesanec, cepec, zarobljenec, robavs, štor, teleban, butec: iste rusticus O., ex nitido fit rusticus H. β) rūstica -ae, f surova kmetica, kmetavzarka, neotesanka, zarobljenka, telebanka, robavslja: Pl., O. idr.

sătésc -eáscă (-éşti) adj. vaški

sȅlskī -ā -ō vaški, gl. tudi seoski

sȅoskī -ā -ō vaški: seoski put, život; -a općina, opština

strapaesano agg. izrazito domač, vaški

vīcānus 3 (vīcus) vaški, z vasi prihajajoč, na vasi živeč: Timolites ille vicanus Ci. oni vaščan, vicani haruspices Enn. ap. Ci. okrog po vaseh hodeči, po vaseh klateči se; subst. vīcānus -ī, m vaščan: L., Cod. I.

vīlicus (slabše vīllicus) 3 (vīlla) k pristavi (podeželskemu dvorcu) sodeč, podeželski, vaški, selski: vilica nomina lini Aus. Od tod subst.

1. vīlicus -ī, m oskrbnik pristave, pristávnik, oskrbnik ali upravitelj podeželskega dvorca, suženj ali osvobojenec, ki so mu bili podrejeni drugi sužnji podeželskega dvorca: Ca., Varr., Col. idr., emimus, quem vilicum imponeremus Ci., vilicus silvarum et … agelli H.; metaf. nasploh oskrbnik, upravitelj (npr. kake velike mestne hiše), nadzornik, predstojnik: urbis Iuv., aquaeductuum Front., malum vilicum esse imperatorem Lamp.

2. vīlica -ae, f pristávnica, oskrbnica pristave (podeželskega dvorca), nav. obenem pristavnikova žena: Ca., Col., Mart., Iuv.; kot tip podeželske lepotice = podeželska (kmečka) deklina: sordebant tibi vilicae concubinae hodie atque heri Cat.

village [vílidž]

1. samostalnik
vas, majhen kraj; občina

2. pridevnik
vaški, podeželski

the village post-office podeželski poštni urad
village community vaška skupnost

villageois, e [-žwa, z] adjectif vaški, kmečki, podeželski; masculin vaščan, deželan

danses féminin pluriel villageoises kmečki (folklorni) plesi

villatic [vilǽtik] pridevnik
poetično podeželski; vaški