Franja

Zadetki iskanja

  • amorfnost samostalnik
    1. (o vidni podobi nečesa) ▸ amorfság, amorfitás, amorf jelleg, formátlanság
    Poteze so se razpustile, za trenutek potonile v amorfnosti in se izoblikovale v obraz, ki sem ga bil vajen. ▸ A vonásai szétestek, egy pillanatra formátlanná váltak, majd felvették az általam megszokott kifejezést.

    2. (nejasen preplet) ▸ amorfság, amorfitás
    Svoboda izbire je za mnoge videti kot amorfnost. ▸ Sokak számára a választás szabadsága amorfnak tűnik.
    Seveda pa je treba pri postavitvi igre ta preplet stilov in žanrov jemati kot kvaliteto, čeprav sem prepričan, da je ta amorfnost rezultat dramatikove mladostne vehemence in nespretnosti. ▸ A darab színpadra állításában a stílusok és műfajok összefonódását minőségnek kell tekinteni, bár meggyőződésem, hogy ez az amorfitás a drámaíró ifjúkori túlbuzgóságának és ügyetlenségének az eredménye.
  • azzeccare v. tr. (pres. azzecco)

    1. zadeti:
    gli azzeccò una sassata in pieno viso s kamnom ga je zadel naravnost v obraz

    2. vzdeti, podtakniti, podtikati:
    azzeccare un soprannome a qcn. nekomu dati, prilepiti vzdevek

    3. pren. zadeti, uganiti:
    azzeccare un tredici al totocalcio zadeti trinajstico pri športni stavi
    azzeccare la risposta giusta uganiti pravi odgovor
    non ne azzecca mai una! pog. prav nobene pametne ne ugane
  • balancer [-lɑ̃se] verbe transitif gugati, guncati, zibati, (z)majati (z glavo); mahati (z repom); bingljati (z nogami); uravnovesiti, izravnati, držati v ravnovesju; commerce obračunati, iz-, poravnati; (pre)tehtati, primerjati; populaire zagnati (proč); familier odpustiti, znebiti se uslužbenca; verbe intransitif kolebati, omahovati, oklevati, viseti, biti (še) neodločen

    se balancer zibati se, gugati se, guncati se; figuré izravnati se, biti si v ravnovesju; nič si ne storiti (quelque chose iz česa), požvižgati se (quelque chose na kaj)
    balancer une facture poravnati račun
    balancer le pour et le contre pretehtati, kaj govori za in kaj govori proti
    il veut balancer son employé hoče se znebiti svojega uslužbenca
    (familier) balancez ça par la fenêtre! vrzite to skoz okno!
    balancer tous ses vieux meubles znebiti se, (hitro) prodati svoje staro pohištvo
    mon cœur balance moje srce okleva
    sans balancer brez oklevanja
    qu'est-ce qu'il m'a balancé! kakšne hude očitke mi je vrgel v obraz!
    se balancer par un solde de ... izkazovati saldo od ...
    les enfants se balancent otroci se guncajo
    il s'est fait balancer du lycée pour sa mauvaise conduite vrgli so ga iz gimnazije zaradi slabega vedenja
    (populaire) s'en balancer požvižgati se na (to), norčevati se iz (tega)
  • barbe [barb] féminin brada (lasje); dlaka na bradi, na licih in na zgornji ustnici; dolga dlaka nekaterih živali na čeljusti, na gobcu; brki pri mački; hrustančaste plavuti; resa (na klasju); plesen (na kruhu); brada pri ključu; astronomie rep kometa; šiv pri ulitku; populaire dolgčas

    barbe en éventail, en pointe pahljačasta, koničasta brada
    de la barbe à papa vrsta sladice
    à la barbe de quelqu'un vpričo koga, komu pred nosom; komu navkljub
    la barbe, s'il vous plait! briti, prosim!
    (populaire) la barbe! dovolj tega! to zadostuje!
    une vieille barbe starokopiten starec
    barbe grisonnante siveča brada
    barbe de chèvre kozja brada
    pinceau masculin, savon masculin à barbe čopič, milo za britje
    il a déjà la barbe au menton je že dosegel moško dobo
    dire à la barbe de quelqu'un komu v obraz povedati
    faire la barbe obriti
    se faire la barbe, faire sa barbe obriti se
    rire à la barbe de quelqu'un komu se v brk smejati
    rire dans sa barbe skrivaj, v pest se smejati
  • bel kot kreda frazem
    1. (zelo bel) ▸ hófehér
    Imela je skodrane in tako črne lase, da se je njena polt zdela bela kot kreda. ▸ Göndör volt a haja és olyan fekete, hogy az arca hófehérnek tűnt.
    Obrnila se je proti prijatelju, ki se ji je smehljal nazaj z zobmi, belimi kot kreda. ▸ Odafordult a barátjához, aki hófehér mosolyt villantott rá.

    2. (zelo bled) ▸ falfehér
    Zavpila je "ne", stala je s slušalko v roki in trepetala, v obraz bela kot kreda. ▸ „Ne!”– kiáltott fel, állt a kezében a telefonkagylóval, remegett és falfehér volt az arca.
    Sopomenke: bled kot kreda
  • bičati glagol
    1. (udarjati z bičem) ▸ korbácsol
    bičati se po hrbtu ▸ korbácsolja a hátát
    bičati s pasom ▸ szíjjal korbácsol
    bičati se z bičem ▸ ostorral korbácsol
    bičati se z vrvmi ▸ kötéllel korbácsol
    bičati do krvi ▸ véresre korbácsol
    bičati do smrti ▸ halálra korbácsol
    bičati se do smrti ▸ halálra korbácsolja magát
    Razgaljeni in bosi verniki se med procesijo do krvi bičajo po hrbtu, s čimer naj bi se pokorili za svoje grehe. ▸ A félmeztelen és mezítlábas hívők a körmenet során véresre korbácsolják saját hátukat, így vezekelve bűneikért.
    Ljudi, ki so bili obsojeni zaradi političnih ali verskih prestopkov, so bičali z usnjenim pasom. ▸ Az elítélt politikai vagy vallási szabályszegőket bőrszíjjal korbácsolták.

    2. (o naravnih pojavih) ▸ sújt, lecsap, korbácsol
    orkan biča ▸ lesújt az orkán
    burja biča ▸ lesújt a bóra
    veter biča ▸ lecsap a szél
    vihar biča ▸ vihar dühöng
    naliv biča ▸ lecsap a zápor
    dež biča ▸ lecsap az eső
    nevihta biča ▸ dühöng a vihar, dühöng az égiháború
    bičati obalo ▸ korbácsolja a partot
    bičati obraz ▸ csapkodja az arcát
    bičati po obrazu ▸ az arcába csap
    bičati v obraz ▸ az arcába csap
    neusmiljeno bičati ▸ könyörtelenül korbácsolja
    nenehno bičati ▸ megállás nélkül korbácsolja
    Peščeni viharji že milijone let bičajo Zemljo in spreminjajo obličja starih celin. ▸ A szélviharok már évmilliók óta sújtják a Földet, és alakítják az öreg kontinensek felületét.
    Veje so mi bičale obraz. ▸ Az ágak az arcomat csapdosták.

    3. (ostro kritizirati) ▸ korbácsolja
    bičati grehe ▸ korbácsolja a bűnöket
    bičati napake ▸ korbácsolja a hibákat
    ostro bičati ▸ élesen korbácsolja
    javno bičati ▸ nyilvánosan korbácsolja
    Umrli pisatelj je neusmiljeno bičal ameriško in tudi britansko politiko. ▸ Az elhunyt író kíméletlenül ostorozta az amerikai és a brit politikát.
  • bíti (bijem) to beat; to strike; (močno) to whack; (srce) to pulsate, to beat, (močno) to throb, to palpitate, to flutter

    ura bije sedem the clock is striking seven
    bíti žogo to play football
    resnica o tem nam bije v obraz the truth of it stares us in the face
    bíti se (boriti se) to fight, to struggle, to combat, to battle with
  • Blut, das, kri; Blut der Reben vino; Ruhig Blut! Mirno kri!; heißes Blut vroča kri; mit Blut beflecken okrvaviti; Blut vergießen prelivati, preliti kri; das Blut steigt in den Kopf, ins Gesicht kri udari v glavo, v obraz; Blut und Wasser schwitzen prestajati hud strah; böses Blut machen zbujati/zbuditi hudo kri; das Blut erstarrt jemandem kri zledeni (komu)
  • boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

    boca de escorpión opravljivec
    boca de espuerta velika, široka usta
    boca de fuego puška, strelno orožje
    noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
    boca de oro izvrsten govornik
    boca de riego hidrant; vodovodna pipa
    a boca ustno
    a boca de invierno ob nastopu zime
    a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
    a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
    boca a boca med štirimi očmi, ustno
    boca abajo na trebuhu (ležeč)
    boca arriba na hrbtu (ležeč)
    de boca en boca od ust do ust, javno
    de manos a boca nenadoma, nepričakovano
    ¡de boca! prazne besede!
    ¡punto en boca! tiho!
    callar la boca molčati
    no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
    dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
    no decir esta boca es mía nobene besede reči
    estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
    guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
    hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
    hacer boca zbuditi apetit
    la boca se le hace agua sline se mu pocede
    írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
    mentir con toda la boca v obraz lagati
    poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
    quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
    quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
    su boca es medida vaša želja je zame ukaz
    tener buena boca imeti dober okus (vino)
    torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
    traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
    en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
    por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
    quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
    traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči
  • boksarsko prislov
    1. (o športu) približek prevedkabokszoló módján
    boksarsko se upokojitikontrastivno zanimivo bokszolóként megy nyugdíjba
    po boksarsko ▸ bokszoló módján
    S pestjo me je po boksarsko udaril v obraz. ▸ Bokszoló módján csapott az öklével az arcomba.

    2. (v boksarskem žargonu) približek prevedkabokszban
    Ta metoda se imenuje po boksarsko knock out. ▸ Ezt a módszert a bokszban knock outnak nevezik.
  • brûle-pourpoint [-purpwɛ̃]

    à brûle-pourpoint naravnost v obraz, iznenada, meni nič tebi nič, brezobzirno
    y aller, dire brûle-pourpoint brezobzirno ravnati, reči
  • calar suniti v, poriniti v, pahniti v, potisniti v; spustiti; na-, prevrtati; namočiti (kruh); izrezati, rezljati, narezati; preiskati; koga spregledati; napeti; vdreti v, prodreti

    calarse vdreti v; splaziti se v; narediti si vstop v; zviška planiti
    calarse el sombrero potisniti si klobuk globoko v obraz
    calarse hasta los huesos do kože premočen biti (od dežja)
  • cara ženski spol obraz, izraz obraza, pogled; zunanjost, površina; prednja stran, prava stran (tkanine); prava, desna stran; prava plat novca (s podobo); drznost, smelost

    cara de acelga bled obraz
    cara adelante naprej
    cara de aleluya žareč obraz
    cara atrás nazaj
    cara de cartón, de corcho naguban obraz
    cara de hereje, cara de judío strašljiv, strašilen obraz
    cara de (justo) juez strog, neusmiljen obraz
    cara de pascua, cara de risa vesel, veder obraz
    cara de perro jezen, srdit, hud obraz
    cara de pocos amigos zoprn, odvraten človek
    cara de rallo kozáv obraz
    cara al sol proti soncu
    cara de tomate kot paradižnik rdeč obraz
    cara de viernes mršav, žalosten obraz
    cara de vinagre kisel obraz
    cara a cara iz lica v lice, vpričo
    a cara descubierta javno, pred vsem svetom
    con buena cara prijazno, veselo
    de cara nasproti
    de cara al este proti vzhodu
    en la cara se le conoce na obrazu se mu vidi
    cruzarle a uno la cara dati komu zaušnico
    el sol da de cara sonce sije naravnost v obraz
    dar la cara jamčiti za; upirati se
    no dar la cara skriti se, potuhniti se
    dar (sacar) la cara por alg. zavzeti se za koga, potegniti se za, jamčiti za
    dar en cara a uno komu kaj očitati
    dar a alg. con la puerta en la cara komu vrata pred nosom zapreti
    decírselo a alg. en la cara komu kaj v obraz reči
    echar a cara o cruz a/c tvegati kaj
    echarle a/c en (la) cara komu kaj očitati
    guardar la cara skriti se
    hacer cara upirati se
    huir la cara bežati pred kom
    lavar la cara a uno prilizovati se komu
    no mirar la cara a uno biti skregan s kom
    poner buena (mala) cara (ne)prijazen obraz narediti
    te voy a quitar la cara razbijem ti glavo (grožnja)
    eso salta a la cara to pade v oči, to je vendar jasno
    saltar a la cara koga nahruliti
    tener cara de corcho nesramen biti
    nos veremos las caras se še vidimo! (grožnja)
    volverle a uno a la cara u/c nekaj s prezirom odbiti
    no volver la cara atrás ne obupati
    no me volvió cara niti pogledal me ni
    por su bella (linda) cara zaradi njegovih lepih oči, iz gole ustrežljivosti
    cara de beato y uñas de gato volk v ovčjem kožuhu
  • chantar obleči; pričvrstiti, pritrditi

    se lo chantó povedal mu je to odkrito v obraz
  • chose [šoz] féminin

    1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

    2.

    un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
    autre chose nekaj drugega
    avant toute chose predvsem, zlasti
    de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
    bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
    chaque chose en son temps vse ob svojem času
    par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
    maintes choses marsikaj
    la même chose ista stvar, isto
    pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
    quelque chose nekaj
    quelque chose comme približno, okoli
    quelque chose que kar koli
    choses communes skupno imetje
    chose infaisable nemogoča stvar
    chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
    chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
    choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
    les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
    de prix dragocenost
    chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
    état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
    leçon féminin de choses nazorni pouk
    M. Chose gospod Ta in ta
    un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
    acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
    aller au fond des choses iti stvarem do dna
    appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
    avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
    se croire quelque chose imeti se za pomembnega
    dire le mot et la chose odkrito povedati
    dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
    être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
    être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
    être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
    être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
    c'est chose faite stvar je opravljena
    voilà où en sont les choses tako stoje stvari
    les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
    ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
    faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
    faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
    regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
    il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni
  • cingler [sɛ̃gle]

    1. verbe intransitif pluti

    cingler aux Indes pluti v Indijo

    2. verbe transitif bičati, oplaziti, udariti

    le vent lui cingle la figure veter mu bije v obraz
  • cisailler [sizaje] verbe transitif od-, prerezati s škarjami

    cisailler des fils de fer barbelés prerezati žične ovire
    (familier) cisailler quelqu'un koga po nerodnosti v obraz urezati
  • color moški spol (ženski spol) barva; barva obraza; šminka; posebnost; pretveza, navidezen razlog

    color de acuarela akvarelna barva
    color de aguada vodna barva
    color de anilina anilinska barva
    color durable, color fijo trajna barva
    color local lokalno barvanje (v romanu)
    color al óleo, color barniz oljnata barva
    color a pastel pastelna barva
    color a tempera tempera barva
    gente de color barvnokožci (črnci, mulati itd.)
    película en color barvni film
    de color barvan, pisan
    so color (de) pod pretvezo
    cambiar de color iz ene stranke preiti v drugo; presedlati
    dar de color (a) barvati, prepleskati
    un color se le iba y otro se le venía spreminjal je barve (od razburjenja, sramu ipd.)
    mudar de color zardeti (od sramu, jeze)
    perder el color obledeti, izgubiti barvo
    subido de color pikanten (zgodba)
    verlo todo de color de rosa vse v rožnati barvi videti
    colores espectrales spektralne barve
    cubierta en colores barvast ovitek
    a dos (en dos) colores dvobarven
    de muchos colores mnogobarven, pisan
    no distinguir de colores ne jasno videti, zamenja(va)ti
    pintar con negros colores črno slikati (videti)
    ponerse de mil colores živo zardeti
    sacarle a uno los colores komu rdečico v obraz pognati
    salirle (subírsele) a uno los colores od sramu rdeč postati
  • colorado pobarvan; rdeč; pikanten; navidezen

    poner colorado a alg. komu rdečico v obraz pognati
    ponerse colorado (hasta las orejas) do ušes zardeti
    colorado m (Ku) škrlatinka
  • congestionarse natrpati se, navaliti (kri); imeti hud krvni pritisk; močno zardeti

    se le congestionó el rostro kri mu je stopila v obraz