Franja

prentice [préntis]

1. pridevnik
arhaično vajeniški

2. samostalnik
arhaično vajenec

to try one's prentice hand napraviti prvi neroden poskus

ragazzo m

1. deček, mladenič, najstnik; sin:
ragazzo di vita evfemistično mlad pokvarjenec

2. fant:
ragazzo d'oro, perla di ragazzo pren. fant od fare, vrl fant

3. vajenec

4. fant, zaročenec:
avere il ragazzo imeti fanta

šégro m, zval. šêgro vajenec

šègrt m (t. šakirt, perz.) vajenec: nije mu ni šegrt ni mu dorasel v znanju, spretnosti; krojački, kovački, stolarski, mesarski šegrt

tiro, tyro [táiərou] samostalnik
vajenec, začetnik, novinec

tīrō -ōnis, m

1. vojaški novinec ali novak, mlad vojak, neizurjen vojak, rekrut, ki gre prvič v vojno (naspr. vetus miles, veterānus): Auct. b. Afr., Suet. idr., legio tironum C., aetas tironum Ci., tirones ab sedecim annis milites scribebat L.; atrib.: miles Auct. b. Afr., tirones milites Ci., exercitus tiro L., Ci. ep. nova (neizurjena, neizkušena) vojska.

2. metaf. novinec, začetnik, vajenec, učenec: Q. idr., tiro et indoctus Sen. ph., Apuleium esse hominem exercitatione tironem Ci. neizurjen, neizvežban, Ci., nullā in re tironem ac rudem Ci., tirones gladiatorum Suet. ali (atrib.) tirones gladiatores Auct. b. Afr.; o ljubezni: multa tironi non patienda feret O.; o živalih: tironem (sc. bovem) cum veterano adiungant Varr.; tiro se imenuje tudi mlad človek, ki stopi prvič v javno življenje in dobi moško togo (toga virīlis), prav tako pa tudi govornik, ki prvič nastopi. — Kot nom. propr. Tirō -ōnis, m Tíro(n), poseb. M. Tullius Tiro Mark Tulij Tiro(n), Ciceronov osvobojenec, iznajditelj in začetnik rimske stenografije (hitropisa, tesnopisa); za potrebe te je uvedel vrsto stenografskih znamenj, ki jih po njem imenujemo notae Tironianae: Ci. ep., Q., Gell. — Od tod adj. Tīrōniānus 3 Tirónov, tirónski, tironijánski: cura, liber Gell.

tyro ameriško tiro [táiərou] samostalnik
vajenec, začetnik, novinec

uceníc -i m/f vajenec (-nka), učenec (-nka)

vjȅžbenīk m (ijek.), vȅžbenīk m (ek.) vajenec, praktikant

мальчик m deček; vajenec
м. с пальчик (pravljični) palček

подмастерье m vajenec; pomočnik mojstra

ремесленник m obrtnik, rokodelec; (gov.) vajenec

у́чень у́чня ч., učênec -nca m., diják -a m., vájenec -nca m.

• у́чень дев’ятирі́чної шко́ли osnovnošólec
• у́чень сере́дньої шко́ли srednješólec

Azubi, der, (-s, -s), die, (-, -s) vajenec/vajenka, učenec/učenka v gospodarstvu

galibot [galibo] masculin pomožni delavec v rudniku, rudniški vajenec

galopillo moški spol kuharski vajenec

galopín moški spol (sluga) tekač, kurir; fantalin, navihanec, pobalin; kuharski vajenec

gâte-sauce [gatsos] masculin, invariable slab kuhar; kuharski vajenec, kuharček

giovanōtto m

1. fant, mladenič

2. pog. samec, neporočen moški

3. navt. mornarski vajenec

Kochlehrling, der, kuharski vajenec