Franja

kȕcati -ām
I.
1. trkati: kucati na vrata, na prozor
2. tiktakati: ura kuca
3. biti: ura kuca dvanaest, časovnik kuca tri
4. utripati: slušam kako srce kuca
5. zabijati: kucati ekser, čavao u dasku
6. tipkati: kucati na pisaćoj mašini
II. kucati se trkati: kucati se čašama, jajima o Uskrsu

kùcukati kùcukām, kucùkati -ām ekspr.
1. trkati, potrkavati: kucukati čekićem
2. udarjati: kucukati dvostrukom kandžijom
3. rožljati: britka sablja poče kucukati
4. potrkavati, zvoniti: crkvenjak kucuka u jedno malo zvono
5. utripati: damari mi počeše kucukati

latir bíti, tolči, utripati; (ob)lajati

nictō¹ -āre -āvī -ātum in nictor -ārī -ātus sum (menda sor. s cō-nīveō)

1. mežikati, utripati: ut nictari non cessent Plin., graviores alitum inferiore gena conivent, eaedem nictantur ab angulis membrana obeunte Plin.; od tod occ. namežikniti (namežikovati), pomežikniti (pomežikovati): neque illa ulli homini nutet nictet annuat Pl., non (h)ercle ego quidem usquam quicquam nuto neque nicto tibi Pl.; šalj.: nictari perticis Caecil. ap. Fest. palicam mežikati = prepuščati (izpostavljati) se udarcem palic, cum in nervo nictabere Nov. ap. Fest.

2. metaf. (o ognju) utripati, švig(lj)ati, plapolati, plamteti, plameneti, migotati: semina, quae faciunt nictantia fulgura flammae Lucr.

palpitá palpít vi.

1. biti, utripati

2. (vz)drhteti

palpitar biti, tolči, utripati

palpitare v. intr. (pres. palpito)

1. utripati

2. pren. trepetati:
palpitare per qcn. trepetati za nekoga

palpitate [pǽlpiteit] neprehodni glagol
biti, utripati (srce); trepetati, drhteti (with od)

of palpitating interest izredno zanimivo

palpitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. palpārī) trepati, utripati: Suet., cor evulsum palpitat Ci., (sc. lingua resecta) palpitat O., cor sub vulnere palpitans Sen. ph., palpitantibus praecordiis vivitur Sen. ph.; v obscenem pomenu: Iuv.; metaf. (o ognju) vzplapola(va)ti: his arduus ignis palpitat Stat.; pren.: animus palpitans Petr.

parpadear mežikati; utripati, migljati; bleščati

pit-a-pat [pítəpǽt]

1. prislov
tikataka

2. samostalnik
tiktakanje; utripanje srca; capljanje

3. neprehodni glagol
utripati; capljati

proráditi pròrādīm
I.
1. začeti delati: kada će vaše društvo proraditi
2. začeti iti: sat je proradio čim sam ga navio
3. začeti obratovati: fabrika, tvornica, željeznica je proradila
4. začeti se: škola je proradila
5. začeti biti, utripati: srce više ne može proraditi kad jednom stane
II. proraditi se postati delaven, priden, marljiv pri delu: kako vam se projelo, bože daj da se i proradite

pulsare v. intr. (pres. pulso)

1. bíti, utripati, pulzirati

2. pren. utripati

3. glasba tolči, bíti

pulsate [pʌlséit, pʌ́lseit]

1. neprehodni glagol
biti, utripati, pulzirati, razbijati (srce), drhteti

2. prehodni glagol
presejati (drage kamne)

pulse² [pʌls] neprehodni glagol & prehodni glagol
biti, utripati, razbijati (srce)

pulsieren utripati, pulzirati, biti; Belastung: nihati

pulsírati pùlsīrām utripati

pump² [pʌmp]

1. prehodni glagol
črpati, sesati, polniti; izprašati koga, iztisniti (informacije iz koga); poganjati (pedala)

2. neprehodni glagol
utripati (srce); trdovratno iskati, poizvedovati (for za)

to pump dry izčrpati, izprazniti
to pump out izčrpati, izprazniti; figurativno izčrpati, utruditi, spraviti ob sapo
to pump up napolniti (kolo), napihniti
ekonomija to pump money into vlagati denar v kaj
to pump bullets into s.o preluknjati koga (s streli)

schlagen (schlug, geschlagen) transitiv

1. udariti (an, auf po, gegen po, ob), udarjati; als Strafe: tepsti, pretepati; ins Gesicht schlagen udariti v obraz, primazati klofuto; um die Ohren schlagen udariti s ... po glavi; blutig schlagen udariti do krvi, pretepsti do krvi; kurz und klein schlagen razbiti (na drobne kosce)

2. (hämmern) gegen eine Tür usw.: tolči (po), razbijati (po)

3. (treiben in) zabiti, zabijati, (an na, in v), die Zähne, Krallen in etwas: zadreti, zariti v

4. (befestigen) pribiti (an na, in v)

5. Stufen in Schnee und Eis: sekati, zasekati; einen Baum: posekati, Bäume: sekati

6. (durchschlagen) prebiti

7. izbiti (aus der Hand schlagen izbiti iz roke/rok)

8. die Beute: pobiti; beim Spiel einen Stein, eine Figur: vzeti

9. (besiegen) premagati, poraziti, potolči; eine Schlacht schlagen bojevati bitko

10. in Papier, in ein Tuch: zaviti v; etwas um einen Finger, um die Hand: oviti okoli; um die Schulter schlagen ogrniti

11. eine Trommel, Laute usw.: igrati na

12. Münzen: kovati; Kapital schlagen aus kovati dobiček iz ( tudi figurativ )

13. narediti, delati (einen Kreis, einen Bogen: narediti/delati krog, lok), Falten schlagen delati gube, gubati se; ein Kreuz schlagen narediti križ, prekrižati se

14. einen Ball irgendwohin: poslati

15. Wurzeln schlagen pognati korenine, zakoreniniti se

16. intransitiv Uhr, Regen: biti, Vogel: peti; Pferd: brcati, Fahne: plapolati; rhythmisch: utripati; (zuschlagen) loputati, zaloputniti se Wellen über einen Deich: pljuskati

17. sich schlagen bojevati se, (duellieren) dvobojevati se; Wunden schlagen raniti; Eier in die Pfanne: ubiti, razbiti;
an: schlagen an pribiti; ans Kreuz schlagen pribiti na križ, križati;
auf: auf den Magen/die Lunge schlagen povzročiti/povzročati težave z želodcem/pljuči;
aus: aus der Hand schlagen izbiti iz roke/iz rok; aus der Art schlagen biti čisto drugačen; sich etwas aus dem Kopf schlagen izbiti si iz glave;
durch: sich durchs Leben schlagen prebijati se skozi življenje;
in: schlagen in einen Bereich: spadati v; sich in die Büsche schlagen potihem izginiti; in den Wind schlagen gute Ratschläge usw.: požvižgati se na (dobre nasvete itd.);
nach: schlagen nach in seine Art: vreči se po (nach seinem Vater schlagen vreči se po svojem očetu) ;
um: um sich schlagen tolči okoli sebe, in der Luft: kriliti z rokami;
vor: die Hände vors Gesicht schlagen skriti obraz v roke;
zu: sich schlagen zu jemandem pridružiti se (komu), postaviti se na (čigavo) stran

spīrō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *speis-, *(s)pei̯s- pihati, dihati; prim. skr. picchōrā piščal, lat. spīritus, spīrāculum, sl. piskati; prim. tudi indoev. kor. *speus- v lat. pustula, gr. σπέος, σπήλαιον, σπῆλυγξ jama, duplina)

I. intr.

1. (za)pihati, (za)veti, (za)pihljati: Plin., Amm. idr., cum venti a Pontico mari spirant Cu., spirant aurae V., nec zephyros audis spirare secundos V., coepit … spirare valentius eurus O., notus, adverso tepidus qui spirat ab axe O., spirant flumina O., spirantibus flabris Lucr., austri clementius spirant Stat., spirat de litore Coo aura Lucan.; di, spirate secundi V. pošljite = (naklonite) ugoden veter; aura spiravit illi V. je pihnil (zapihal) vanj; pren.: quod si tam facilis spiraret Cynthia nobis Pr. = ko bi nam šla na roko; metaf. pihati, puhati, bruhati, buhati, hrumeti, bučati, vršati, vršeti, šumeti, vreti, peniti se: spirat … pectore flamma O., spirans immane V. strašno sopihajoč, ignibus spirare V. bruhati ogenj, veneno spirare Lucan. ali venenis spirare Val. Fl. puhati strup = ukvarjati se s strupom, freta spirantia V., quā vada non spirant V. kjer se buhajoči valovi ne razbijajo, spirant procellae Sen. tr., quid agam brumā spirante? Iuv., graviter spirantes hydrae V. sikajoče.

2. occ.
a) dihati, zajemati sapo, živeti: Cels., Cu., Plin. idr., vivere ac spirare Ci., dum quidem spirare potero Ci., ne spirare quidem sine metu possunt Ci., ab eo spirante defendi Ci., Catilina … repertus est, paululum etiam spirans S., quod spiratis, quod vocem mittitis, indignantur L., spirantīsque animos … misit Pr., cum spirantes mixtas hinc ducimus auras Lucr., quod querulum spirat Mart. tožeč vzdihuje; metaf. α) (še) dihati = (še) živeti, (še) biti živ, (še) utripati, (še) obstajati, (še) biti dejaven, (še) delovati: videtur Laelii mens spirare in scriptis Ci., spirante etiam re publicā Ci., spirat adhuc amor H., spirantia exta V. še utripajoče, še toplo, spirantes artus Sil., spirantīsque invenit artus Lucan., spirantia corpora Lucan., spirant venae Sen. tr. β) (o umetninah upodabljajočih umetnosti) navidezno dihati ali biti živ = biti videti kakor živ, biti poln življenja, biti posnet po življenju, biti upodobljen kot (kakor) resničen, biti odsev resničnosti, biti odslikava življenja (resničnosti): spirantia signa ali aera (kipi) V., spirantes referens subtemine vultus Sil., spirat picta tabella Mart., spirat Apellea redditus arte Mart.; tako tudi: lamentis veris et spirantibus Gell. (o igralcu).
b) biti navdan s pesniškim duhom (darom, navdihom), biti pesniško navdihnjen (navdahnjen), (navdušeno) pesniti, pesnikovati: quod spiro et placeo, tuum est (za to gre tebi hvala) H.
c) dehteti, dišati: thymbra graviter spirans V., semper odoratis spirabunt floribus arae Stat., seu spirent cinnama surdum (adv.) Pers. ali malo diši.
d) (o aspiratah) zveneti, doneti, glasiti se: dulcius Q.

3. metaf. alte spirare, altius spirare težiti visoko (višje), za visokimi (višjimi) cilji, visoko (višje) meriti, stremeti za visokim (višjim), za visokimi (višjimi) cilji: spirantibus altius Poenis Fl., alte spirantem Amm.; tudi brez adv.: ultra homines iam spirabat Amm. —

II. trans.

1. dihati: tenuem spirans animam Val. Fl. slabo dihati.

2. izdihniti (izdihavati, izdihovati), puhniti (puhati), izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): Cl. idr., tauri spirantes naribus ignem V., iugalīs … spirantīs naribus ignem V., equi spirantes naribus ignem Lucr., videres … flammam taetro spirantīs ore Chimaeras pascere naturam Lucr., veluti flammas spirantium (sc. boum) miraculo adtoniti L., venti semper frigora spirant V.; pren.: spirant mendacia folles (pljuča) Iuv.; occ. odda(ja)ti, od sebe da(ja)ti (duh, vonj), dišati po čem: comae divinum vertice odorem spiravere V., facies pinguia Poppaeana spirat Iuv. diši po … ; pren.: quae spirabat amores H. ki je razširjala (od sebe dajala) ljubezen, je izžarevala ljubezen, divinam spirare fidem (preroške izreke) Lucan.

3. vdihniti (vdihati, vdihovati, vdihavati): ficto corpori animam Lact.

4. metaf.
a) navdan biti s kakim duhom, biti navdihnjen (navdahnjen) od kakega duha, biti poln kakega duha: homo tribunatum etiam nunc spirans L. še zdaj navdahnjen od tribunskega duha, še zdaj poln tribunskega duha, totum spirant praecordia Phoebum Cl.; z acc. n. kakega adj.: spirat tragicum satis (sc. poëta Romanus) H. je dovolj navdihnjen s tragiškim duhom, v njem je dovolj tragiškega navdiha.
b) kazati: mollem spirare quietem Pr.
c) snovati, v mislih imeti, hoteti, hrepeneti po čem, zelo (močno) želeti kaj, nameravati, meriti na kaj, težiti za čim, k čemu, stremeti za čim, k čemu: tantum spirantes bellum Lucr., dum spirat ira sanguinem Sen. tr. diši po krvi; pogosto z acc. n. kakega adj. v sg. ali pl.: magnum spiramus Pr., magnum aliquid spirabit amor Val. Fl., maiora spirat Cu., spirare quiddam indomitum Fl., altiora, cruenta, vesanum Amm.
d) posnemati: fratris facta spirans Sil., fratrem spirat in armis Sil., spirantes proelia dira effigies Sil.