kȅknuti -nēm ekspr. udariti, usekati, mahniti: keknu ga i raskoka mu glavu
klȅpiti -īm ekspr. udariti, usekati, mahniti: klepiti po gubici, po glavi
klȍpiti -īm (n. klopfen) ekspr. klofniti, udariti, usekati, mahniti: ona ga intimno klopi po debeloj usnici
kvȑknuti -nēm, kvŕknuti kvr̂knēm
1. zavreščati: natrapaš na neku korpu, a otud promuklo kvrkne guska
2. ekspr. usekati, treščiti: kvrknuti koga po glavi
lȍćnuti -nēm udariti, usekati: ako te loćnem, litnut će iz tvojih crijeva meka nečist kao da si pače zgaženo
očépiti òčēpīm, òčēpljen
1. stopiti na: konj ti neće zemlje očepiti
2. stopiti komu na nogo: očepiti koga; vranac očepi Sekulu, te se Sekul probudio; konj se propne, jurne na stranu i očepi jednom psetu nogu
3. ekspr. udariti, mahniti, usekati: udari šakom u mraku, pa je tako najljuće očepio svoga susjeda
4. ekspr. oditi, pobrati se: hajde očepi, pa gledaj svog posla!
5. odčesniti: pojedine grane žele sačuvati da se u osnovi ne očepe
6. ušaliti: bio je gord na ova poredenja i malo očepljen što Spasenija nije ničim pokazala da je polaskana
7. prekršiti: račun nije snabdeven propisnom taksenom markom; i tu si očepio zakon
òkinuti -nēm
I.
1. odtrgati: u zavadi vuk lisici okine rep
2. sprožiti: okinuti pušku
3. ekspr. usekati, udariti: okinuti koga rukom
II. okinuti se sprožiti se: puška se sama okinula
òklapiti -īm ekspr. usekati, mahniti: izvadi pa klenu kandžiju, oklapi je nekoliko puta
omàrisati -išēm dial., ekspr. usekati, mahniti, močno udariti: neko ga iznenada omarisa kocem
opàtrnuti -nēm, opàučiti -īm ekspr. usekati, udariti, ošiniti: dobro ga je opatrnuo, opaučio
sjȅcnuti -nēm (ijek.), sȅcnuti -nēm (ek.)
1. vsekati, vrezati
2. usekati: sjecnuti jezikom
sjȅknuti -nēm (ijek.), sȅknuti -nēm (ek.)
1. usekati: sjeknula me zmija; sjeknu me u leđima
2. napeti vso moč, voljo: sjeknuti snagom, voljom
3. pokazati se: sjeknulo je sunce
4. izbruhniti: sjeknula je kuga
5. upasti: sjeknula je voda
šȕpiti -īm ekspr. udariti, usekati, počiti, udariti za uho: šupiti koga palicom po glavi, koga za uho
tango -ere, tetigī, tāctum, stlat. tudi tagō -ere, tāxī (prim. gr. τεταγών prijemajoč, lat. tagāx, integer, got. tēkan dotakniti se, ang. to take)
1. dotakniti (dotikati) se česa, (po)tipati, otipati kaj: tetigit calicem clanculum Pl. skrivaj je vtaknil nos v čašo, id simulacrum a viro tangi nefas fuit Ci., tangere enim et tangi, nisi corpus, nulla res potest Lucr.; pri prisegi: tango aras et numina testor V., paelex aram Iunonis ne tangito; si tangit … Lex Numae ap. Gell.
2. occ.
a) dotakniti (dotikati) se česa s čim: virgā virginis ora tangit O., tange utramvis digito Pl., terram genu Ci., non potest beneficium manu tangi Sen. ph.; pesn.: corpus aquā O. poškropiti, (p)omočiti, palpebras salivā Plin., supercilium madidā fuligine tactum Iuv. pobarvane, lucernam mero Pr. vino vliti v … , tristi medicamine tactae deflexere comae O., oculos olivo Pers., tacta sulfure ovis O. okajena.
b) po(s)kusiti (po(s)kušati), okusiti (okušati), (po)jesti, (za)užiti: ut Satyri tetigere saporem O., non illa (sc. corpora) tetigere canes O., cibos dente H.
c) pesn. spraviti (spravljati) se k čemu, lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti: carminis heroi opus Pr., carmina O.
d) dotakniti (dotikati) se (ženske) = lotiti (lotevati) se ženske, spozabiti (spozabljati) se nad žensko: virginem Ter., Pl., Cat., matronam nullam ego tango H.
e) dotakniti (dotikati) se, udariti (udarjati), biti, tepsti, pretepati, ubi(ja)ti, zade(va)ti: flagello tange Chloen H., fores Kom., chordas O., lacum fundā Tib., alicuius manum Sen. ph. otipati komu žilo, quemquam oportuisse tangi Ci. ep., fulmine tactus Ci., O. ali de caelo tactus Ci. ali samo tactus Plin. od strele zadet; preg.: tetigisti acu Pl. zadel si jo, dotaknil si se bistva, pravo si pogodil.
f) dotakniti (dotikati) se, vzeti (jemati): tetigine tui quidquam? Ter., tangere, quod non tuum esset Pl., non teruncium de praedā Ci., nullum agrum ab invito Ci., aliquid communi nomine Ci. dobiti.
3. metaf.
a) stopiti (stopati) v (na) kaj, vstopiti (vstopati), doseči (dosegati), dospe(va)ti: ubi terram tetigimus Pl., quam primum tetigero civitatem, in ea conquiescam Ci., simul tetigit provinciam Ci., castra nocturno dolo O., limina Iuv., terminum (sc. mundi) armis H.; pesn.: non eri tetigit captiva cubile V., impiae rates non tangenda transiliunt vada H.; occ. mejiti s čim, mejiti na koga, kaj: civitas Rhenum tangit C., ii fundi Tiberim tangunt Ci., tangit villa viam Ci.
b) (duševno) dotakniti (dotikati) se, ganiti, pretresti (pretresati), v srce seči (segati) komu: vota tetigere deos O., religione tactus est L. vzbudili so se mu verski pomisleki, tetigerat animum memoria nepotum L. na misel so mu prišli vnuki, spomnil se je vnukov, minae Clodii modice me tangunt Ci., mentem mortalia tangunt V., nec solos tangit Atridas iste dolor V., exemplo tangi O., non tangat Iasonis aetas O., nec formā tangor O., vero nec tangeris igni Pr., cupidine tactus O. prevzet od … , navdan s/z … invidiā tacta rana Ph. iz zavisti.
c) (v govoru) dotakniti (dotikati) se česa, omeniti (omenjati), navesti (navajati) kaj: neque omnia dicam et leviter unumquidque tangam Ci., ubi Aristoteles ista tetigit? Ci.
d) (v govoru) zbosti (zbadati), usekati koga, po kom, zasoliti (jo) komu: Rhodium tetigi in convivio Ter.
e) (pre)varati, ukaniti (ukanjati), (o)slepariti, (o)goljufati koga, „prinesti (prinašati) okoli“ koga (za kaj): tuum patrem Pl., scitissume tactus est leno Pl., tactus sum visco Pl. ujet sem, volucres textis arundinibus peritus artifex tetigit Petr. je ujel, hominem bolo Pl., aliquem triginta minis (za 30 min) Pl., Poeta ap. Ci.
Opomba: Prvotna obl. tago: Pl., Pac. ap. Fest.; star. aor. tagam: Pac. ap. Fest.; cj. pf. taxis = tetigeris: Varr. ap. Non.
ùsjeći usijèčēm (ijek.), ùseći uséčēm (ek.)
1. vsekati, vrezati: usjeći u drvo, u kamen
2. usekati, urezati: usjeći granu, komad hljeba
vrȅznuti -nēm ekspr. ošiniti, mahniti, usekati, udariti: vreznuti koga štapom po glavi
zuschlagen* ein Tür usw.: zatreščiti, zaloputniti (intransitiv se); einen Ball: poslati; mit Nägeln: zabiti; auf einen Preis: prišteti, pribiti; Steine: obklesati, oblikovati; Eigentum, bei Versteigerungen: dodeliti; intransitiv brutal usw.: pretepati, tolči; figurativ usekati; (ein Angebot annehmen) udariti v roko; zugeschlagen werden pripasti