Franja

Zadetki iskanja

  • bubètati -ām
    1. tolči, udarjati
    2. ekspr. gobezdati: njegov brbljivi brat stane koješta bubetati
  • colpire v. tr. (pres. colpisco)

    1. zadeti; udariti, udarjati:
    una bomba colpì la nave bomba je zadela ladjo
    colpire il bersaglio zadeti tarčo
    colpire in pieno v polno zadeti
    colpire nel segno pren. v polno zadeti, prav imeti
    colpire qcn. nel vivo pren. zadeti koga v živo

    2. pren. globok vtis napraviti, pretresti:
    sono stato molto colpito dalla scena prizor je naredil name globok vtis

    3. ekst. prizadejati; zajeti:
    un'ondata di violenza ha colpito la città val nasilja je zajel mesto
    la misura è intesa a colpire gli evasori fiscali ukrep naj bi prizadel davčne utajevalce
  • cozzare

    A) v. intr. (pres. cōzzo)

    1. trkati, suvati z rogmi

    2. trčiti; udariti, udarjati:
    la macchina è cozzata contro il muro avto je trčil ob zid

    3. pren. nasprotovati si

    B) v. tr. udariti, tolči; trčiti (tudi pren.):
    cozzare il capo contro il muro udarjati z glavo ob zid; trmasto vztrajati v čem nemogočem

    C) ➞ cozzarsi v. rifl. (pres. mi cōzzo)

    1. zadeti se

    2. pren. pobijati se; nasprotovati si
  • crepō -āre -uī -itum (onomatop.; prim. crepundia)

    I. intr.

    1. (za)glasiti se, (za)doneti, (za)-zveneti, (za)škripati ipd.; (o kovinskih predmetih, orožju) (za)zveneti, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)cvenketati: quid crepuit quasi ferrum modo? Pl., sinus crepantes V. šelesteča zlata tkanina, o si sub rastro crepet argenti mihi seria Pers. da bi žvenketal, aureolos manu crepantes amico donas Mart. cvenketajoče, cum primum crepuerit catena, discedet (amicus) Sen. ph., arma civilis crepuere belli Sen. tr.; (o vratih) zaškripati, zacviliti: crepuit ostium Pl., Ter., Petr., crepuit foris Pl., quidnam foris crepuit? Ter., crepuerunt fores Ter.; (o glasbilih idr. zvenečih predmetih) (za)doneti, (za)zveneti, (za)škrebetati: crepuit sonabile sistrum O., crepant cymbala et tympana Mel., lapidem … cotidiano solis ortu contactum radiis crepare tradunt Plin.; (o piskaču) (za)piskati: nec crepuit fissā me propter arundine custos (čuvaj mrliča, ki je moral občasno zapiskati na trstenico, da bi prebudil morda le navidezno mrtvega človeka) Pr.; (o zrelem žitu) pokati: messes area cum teret crepantes Mart.; (o zvoku padajoče toče) šumeti: crepat aurea grandine multā palla Stat.; (o udarcih) tleskniti (tleskati): verberum crepuit sonus Sen. tr.; (o poljubih) cmokniti (cmokati): circum cathedras basia crepant Mart.; (o stvareh, ki pokajo in se lomijo) (za)škripati, (za)hreščati: acuto in murice remi obnixi crepuere V., crepant aedificia, antequam corruant Sen. ph., ubi tecta crepuerunt Sen. ph.; (o gorečih predmetih) prasketati, sikati: crepat in mediis laurus adusta focis O., crepat ad veteres herba Sabina focos Pr.; (o delih človeškega in živalskega telesa): intestina mihi, quando esurio, crepant Pl. po črevesju mi kruli, dentes crepuere retecti Pers. so (od strahu) zašklepetali, ille, cuius dentes crepuere sub pugno Sen. ph., crepuere mālae Sen. ph., digiti cripitantis signa Mart. tleskajočega prsta; pren.: levis crepante lympha desilit pede H. s šumečo nogo = šumeč, žuboreč; (o človeških zvokih) oglasiti (oglašati) se: vox generosa, quae … subito data crepuit Sen. ph.; poseb. glasno vetrove spuščati, glasno prdniti (prdeti): quamvis sibi caverit crepando Mart.; šalj.: crepuerunt clare Pl.

    2. pren. pokniti (pokati) = počiti, razpočiti se, razleteti se, (o posodah): Aug.; (o rastlinah): Fulg.; (o osebi): crepuit medius Vulg. se je na sredi razpočil.

    — II. trans.

    1.
    a) (z zunanjim obj.), udarjati na kaj, da zveni: aere (cimbale iz medi, namreč ob mesečevem mrku) Stat., aureolos Mart. z zlatniki cvenketati.
    b) (s proleptičnim obj.) udarjajoč kak glas povzročiti (povzročati), ploskati komu v pohvalo: cui populus frequens laetum theatris ter crepuit sonum H., manibus faustos ter crepuere sonos (Musae) Pr.

    2. pren. kaj razglašati = govoričiti o čem, kaj venomer glasno praviti ali oznanjati, vedno v ustih (na jeziku) imeti, blebetati: Lucr., leges Pl., immunda … verba H., sulcos et vineta mera H., quis post vina gravem militiam aut pauperiem crepat? H. kdo toži … o … , si quid Stertinius veri crepat H.

    Opomba: Nenavaden cj. plpf. crepasset: Prud.
  • cūdō -ere (cūdī) (-) (prim. incūs -ūdis nakovalo, caudex, sl. kovati) biti (bijem), tolči, udarjati, phati: spicas fustibus Col. mlatiti, fabam Don.; preg.: istaec in me cudetur faba Ter. = to bom moral sam poplačati; occ. (s)kovati: plumbeos nummos Pl., argentum Ter., anulum Q.; abs.: qui cudebat tunc temporis Vulg.; pren.: quas tu mihi tenebras cudis? Pl.
  • dépati dêpām udarjati, udrihati: depati nekoga, po nekome; depati po čovjeku kao po pustini
  • ēverberō -āre -āvī -ātum

    1. „vzbijati“, udarjajoč kvišku pognati (poganjati), vzdigniti (vzdigovati): (remis) fluctūs Cu., remis everberatum mare Cu., quas (aquas) numquam aura liberior everberat Sen. ph.

    2. razbi(ja)ti, biti, tolči, udarjati: clipeum alis V., caudā pendentem escam O., pectus suis armis Val. Fl., hastis os oculosque eius Cu., qui (corvus) os oculosque hostis Galli rostro atque alis everberaret Q.

    3. otres(a)ti: cineres plausis alis O.

    4. pren. (o stvareh) spodbuditi (spodbujati): Macr., secretum rei … animum eius … everberat Gell. neprestano spodbuja, cum haec taliaque sollicitas eius aures everberarent Amm.
  • golpetear udarjati, tolči, biti
  • kȕckati -ām ekspr.
    I.
    1. trkati, trkljati: s časa na čas zastajao bi i kuckao drenovačom o zemlju
    2. tipkati: kuckati na pisaćoj mašini; milo ga je bilo gledati i slušati kako za aparatom kucka
    3. brenkati, brenkljati: ona ide napred, a on za njom kucka u novu tamburicu
    4. kopitljati: konjic kucka po tvrdoj cesti
    5. zvoniti, pritrkavati, vabiti: zvalo je zvono kuckajući k misi
    6. udarjati, tolči: od krstova zlatne kite vise te kuckaju Boška po plećima
    7. težko, varčno zbirati: ne idu u birtiju, ne piju vino, i novac kuckaju
    II. kuckati se
    1. trkati: seljaci se kuckali čašama i pili vino
    2. trkati se: kuckati se u prsi
  • kùcukati kùcukām, kucùkati -ām ekspr.
    1. trkati, potrkavati: kucukati čekićem
    2. udarjati: kucukati dvostrukom kandžijom
    3. rožljati: britka sablja poče kucukati
    4. potrkavati, zvoniti: crkvenjak kucuka u jedno malo zvono
    5. utripati: damari mi počeše kucukati
  • lap5 [læp] prehodni glagol & neprehodni glagol
    pljuskati, udarjati (at, against na, ob)
    (po)lokati (up, down)
    pohlepno pogoltniti

    to lap the gutter opijaniti se do nezavesti
  • lopòtati lòpoćēm tolči, biti, udarjati: kao da kamenje pada na krov kuće, praštalo je, zveckalo, lopotalo i bubnjalo
  • marteler [-təle] verbe transitif kovati (le fer železo); udarjati, razbijati; figuré močno poudarjati (besede)

    l'artillerie martèle les positions ennemies topništvo razbija, tolče sovražnikove položaje
  • martellare v. tr. (pres. martēllo)

    1. udariti, udarjati; nabijati s kladivom; obdelovati s kladivom

    2. tolči, razbijati po

    3. obsipati, zasipati:
    martellare qcn. di domande koga obsipavati z vprašanji

    4. voj. obstreljevati
  • mlàtati -ām
    1. kriliti: mlatati rukama kao kobila repom
    2. mahati: mlatati toljagom po zraku
    3. udarjati, butati: valovi, talasi mlataju o obalu
  • of-fēnsō -āre (frequ. k offendere)

    1. zadevati, udarjati s čim ob kaj, udarjati se v kaj, butati s čim ob (v) kaj: pueri in aedibus saepius pedibus offensant Varr., o. capita L. butati z glavo v zid, cogitur offensare pulsareque fluctu ferrea texta suo Lucr.

    2. v govoru spotikati se, zastajati, jezik se komu spotikati (zapletati): si non intersistentes offensantesque brevia illa … singultantium modo eiecturi sumus Q., offensans lingua Min.
  • percuōtere* v. tr. (pres. percuōto) udariti, udarjati; pretolči:
    percuotere qcn. a sangue koga do krvi pretolči
    gli spari percuotevano l'aria streli so švigali po zraku
  • pesnìčati -ām pestiti, udarjati, tepsti s pestjo: udri ti ovu tvoju oštrokondu, pesničaj je; muškarci se pesničaju se pestijo
  • pulsar udariti na, dotakniti se (strune); potipati pulz; udarjati, biti (srce, žila)

    pulsar el arpa igrati na harfo
  • pultō -āre -āvī (frequ. k pellere, predklas. = pulsō -āre) udarjati, biti, tolči, butati, (po)trkati na kaj: placide pulta Pl. (na)rahlo (po)trkaj, ianuam, aedes Pl., fores Pl., Ter., ostium Ter., pectus digitis Pl., pultando [pedibus] Pl., quin pultando, inquam, paene confregi foris Pl.