Franja

allentare

A) v. tr. (pres. allento) popustiti, popuščati; ublažiti; upočasniti (tudi pren.):
allentare le redini popustiti vajeti
allentare la disciplina ublažiti, zrahljati disciplino
allentare il passo upočasniti korak
allentare i cordoni della borsa pren. razvezati mošnjo, dati denar
allentare un calcio pog. dati brco

B) ➞ allentarsi v. rifl. (pres. mi allento) upočasniti se; pren. pojemati, popustiti, popuščati:
il nodo si è allentato vozel je popustil
l'ira si allentava jeza je pojemala

alleviare v. tr. (pres. allēvio) olajšati, ublažiti, omiliti:
alleviare una pena, una sofferenza omiliti kazen, olajšati bolečino

ammollire v. tr. (pres. ammollisco)

1. mehčati, namočiti:
ammollire un tozzo di pane nell'acqua namočiti kos suhega kruha v vodi

2. ublažiti, omiliti, raznežiti; oslabiti:
ammollire il tono della voce ublažiti ton (glasu)

ammorbidire v. tr. (pres. ammorbidisco)

1. mehčati

2. pren. ublažiti, omehčati:
ammorbidire i contorni di un disegno omehčati obrise na risbi

ammortire v. tr. (pres. ammortisco)

1. omrtvičiti:
il freddo gli aveva ammortito le membra od mraza so mu otrpnili udi

2. pren. ublažiti, umiriti

ammorzare v. tr. (pres. ammōrzo) ugasiti, pridušiti, zmanjšati; pren. ublažiti, pomiriti:
ammorzare il fuoco pridušiti plamen
ammorzare la collera ublažiti jezo

amortecer [-zc-] zamoriti, zadušiti; ublažiti

amortecerse v težko omedlevico pasti

amortiguar [gu/gü] zamoriti, omrtvičiti, oslabiti, (za)dušiti (svetlobo, barve, upor), ublažiti; prestreči (udarec); omamiti (ribe); popariti (zelišča); pomorstvo zmanjšati hitrost vožnje

amortiguarse popustiti, poleči se

amortir [amɔrtir] verbe transitif ublažiti, omiliti; oslabiti; figuré ohladiti; postopno odplačati, amortizirati, odpisovati

s'amortir oslabeti, popustiti, izgubiti na moči; poleči se; commerce amortizirati se
amortir une dette odplačati dolg
amortir les viandes zmehčati meso
amortir la vitesse zmanjšati hitrost
amortir un choc ublažiti trčenje (trk)

annacquare v. tr. (pres. annacquo)

1. razvodeniti:
annacquare il vino razvodeniti vino

2. pren. omiliti, ublažiti:
annacquare un rimprovero omiliti grajo
annacquare una grave notizia ublažiti slabo novico

aplacar [c/qu] pomiriti, spraviti, ublažiti, utešiti

aplacarse pomiriti se, poleči se

appease [əpí:z] prehodni glagol
pomiriti, ublažiti; spraviti, pobotati se; zadovoljiti, utešiti

appiacevolire v. tr. (pres. appiacevolisco) redko narediti prijetno; ublažiti

assopire

A) v. tr. (pres. assopisco)

1. uspavati

2. ublažiti, pomiriti:
assopire il dolore ublažiti bolečino

B) ➞ assopirsi v. rifl. (pres. mi assopisco)

1. zadremati

2. pomiriti se, stišati se:
le discordie si erano assopite spori so se pomirili

assouplir [asuplir] verbe transitif napraviti voljno, prožno, gibko; razgibati; ublažiti, omiliti (ukrepe); ukrotiti, obrusiti (jezik)

s'assouplir razgibati se, postati prožen, omehčati se
assouplir des règles trop strictes omiliti prestroga pravila
les exercices gymnastiques assouplissent le corps telesne vaje napravijo telo prožnejše

attemper [ətémpə] prehodni glagol
mešati, (raz)redčiti; ublažiti, (z)gladiti (to)
prilagoditi, prilagajati; kaliti (kovino)

attenuare v. tr. (pres. attēnuo)

1. ublažiti, olajšati:
attenuare un colpo ublažiti udarec

2. zmanjšati, skrčiti:
attenuare la pena zmanjšati kazen
attenuare la pressione fiscale zmanjšati davčna bremena

attutire

A) v. tr. (pres. attutisco) zmanjšati, ublažiti, pridušiti:
attutire un colpo ublažiti sunek
attutire un suono pridušiti zvok

B) ➞ attutirsi v. rifl. (pres. mi attutisco) ublažiti se, pridušiti se, zmanjšati se, poleči se:
i rumori si sono attutiti hrup se je polegel

beō -āre -āvī -ātum (iz dueio, prim. bonus) pesn.

1. osrečiti (osrečevati), blažiti, ublažiti (ublaževati), veseliti, razveseliti (razveseljevati): hoc me beat saltem, quod perduelles vicit Pl; od tod poseb. v pogovoru: ecquid beo te? Ter. = ali te to veseli? beas ali beasti (sc. me) Kom. = to (kar praviš ali kar si storil) mi je drago, tako tudi: id beat, nimis beat (sc. me), quod … Pl.; s stvarnim obj.: agrum Setinum beare Tit. fr.

2. osrečiti (osrečevati) s čim, obdariti (obdarovati) s čim, (o)bogatiti s čim: caelo Musa beat H., ne dominus munere te parvo beet H., (poëta) Latium beabit divite lingua H., beare se interiore nota Falerni H. goditi si z … — Od tod adj. pt. pf. beātus 3, adv. -ē

1. osrečen, srečen, blažen: Ter., V., O. idr., nihil est tam miserabile quam ex beato miser Ci., Phraaten numero beatorum eximit Virtus H., beate (beatius) vivere Ci., ad beatissime vivendum parum est, ad beate satis Ci., non est mihi male, sed bene ac beate Cat., beatius quam aliae urbes excultae Mel., divitiis homines an sint virtute beati H., laudum cumulo beatus omni Stat., neque idem umquam aeque est beatus ac poëma cum scribit Cat.; o stvareh in abstr.: nihil est ab omni parte beatum H., beatae arces H., status rei publicae fortunatior beatiorque L., cum ipsa virtus efficiat ita beatam vitam, ut beatior esse non possit Ci., beata mors Ci., beatum tempus O., saeculum beatissimum T., beatior spiritus Q. bolj blažena navdušenost; sedes beatae V. ali arva beata H. = sedes beatorum, arva beatorum (gl. v nadalj. beati = μάκαρες) bivališča blaženih; adv. beate srečno = docela, popolnoma: locum beate implebat Sen. rh. Subst.
a) beātum -ī, n (τὸ μακάριον) blaženost: in qua (virtute) sit ipsum etiam beatum Ci., non quia per se beatum est malo caruisse, sed quia … Sen. ph.
b) beātī -ōrum, m (μάκαρες) blažen(c)i (o umrlih): beatorum insulae (= μακάρων νῆσοι) Ci. fr. otoki, ki bi naj po mnenju starodavnikov ležali v Oceanu ob zahodnem robu zemlje; tam bi naj padli junaki uživali blaženo in večno življenje. Od tod beatus 3 v pozni lat. blaženi = umrli, rajni, pokojni: quem cum beatum fuisse Sallustius respondisset, intellexit occisum Amm.; pren.: (vir) beatae memoriae Eccl. blaženega spomina.
c) Beātissimus Preblaženi, naslov višje duhovščine: pozni Icti. in Eccl.

2. srečnega se čuteč, zadovoljen: satis beatus unicis Sabinus H., agricolae … fortes parvoque beati H.

3. obogaten, bogat, imovit: Pl., O., Cat., Iuv., Thynā merce beatus (še pravi pt. pf.) H.; od tod: mulier beata ac nobilis Ci., uxor beata H., Sen. ph., dum aedificant tamquam beati, in aes alienum incidunt Ci., homo non beatissimus N. ne posebno bogat, florente ac beatā re publica L., tyrannus opulentissimae et beatissimae civitatis Ci., beata Roma H.; subst. beātī -ōrum, m bogataši, bogatini: noli nobilibus, noli conferre beatis Pr.; pren. bogat = (pre)obilen, prekipevajoč: gazae beatae Arabum H., vox Q. bogato nadarjeno grlo, ingenii beatissima ubertas, beatissima rerum verborumque copia Q.; occ.
a) blažen, ploden, rodoviten: auriferi beata ripa Tagi O., rus beatum H., rura beata Stat., beati Campaniae sinus T.;
b) pesn. = krasen, prelep: nuntii, commoda Cat., munera Pr., thermae Mart., nectar Mart. božanski, dies beatissimus Amm.; pren. adv. beate! krasno! kot vzklik prilizovanja: Mart.

break^*1 [breik]

1. prehodni glagol
lomiti, prelomiti, zlomiti, odlomiti; skrhati; raztrgati, pretrgati, odtrgati; poškodovati, (po)kvariti; odpreti, odpečatiti; prestreči, prekiniti; odvaditi; (pre)kršiti; oslabiti, ublažiti; (iz)uriti (konja v ježi); uničiti; obzirno sporočiti; izčrpati; orati, kopati; (iz službe) odpustiti, degradirati

2. neprehodni glagol
zlomiti, skrhati, razbiti, raztrgati se; razpasti, razpadati; počiti, razpočiti se; poslabšati se (vreme); svitati; ločiti se, spremeniti smer; propasti, zbankrotirati; vlomiti

to break asunder pretrgati, prelomiti
to break an army razpustiti vojsko
to break s.o.'s back zlomiti komu vrat, uničiti ga
pogovorno to break the back of s.th. opraviti najtežji del česa
to break the bank izčrpati banko
to break the blow prestreči udarec
to break the bounds prekoračiti mejo
to break bread jesti
navtika to break bulk začeti raztovarjati
to break a butterfly on the wheel zapravljati svojo moč, uporabiti drastična sredstva
to break cover zapustiti skrivališče, izkobacati se
to break a custom odvaditi se
the day is breaking svita se, dani se
to break a drunkard of drinking odvaditi pijanca piti
to break the engagement razdreti zaroko
to break even pokriti stroške, poravnati se
to break faith prelomiti prisego, izneveriti se
to break a fall zadržati padec
to break one's fast nekaj pojesti
to break the flax treti lan
to break (new) ground ledino orati, začeti nov obrat
to break hold iztrgati se
to break the ice prebiti led
to break lance with začeti s kom pismeno diskusijo
to break the law kršiti zakon
to break loose odtrgati se, zbežati; prekršiti
to break a match razdreti zaroko
to break the neck of s.th. izvržiti najtežji del naloge, končati kaj
to break o.s. of a habit odvaditi se česa
to break the news povedati novico
to break open nasilno odpreti
to break a promise ne izpolniti obljube
to break s.o.'s pride ponižati koga
to break to pieces zdrobiti (se); razpasti
to break small zdrobiti
to break the thread prekiniti, pretrgati
to break water priti na površino
who breaks pays sam pojej, kar si si skuhal
to break wind prdniti
to break short dokončati
break your neck! veliko sreče!