Franja

besitzen posedovati, imeti, einen Platz: zasedati, figurativ die Liebe usw: uživati; Recht posedovati

blagòvati blàgujēm
1. kositi, obedovati
2. gostiti se: blagovati na svadbi
3. živeti v izobilju, uživati: nije pravedno što zli blaguju, a pravedni pate

bucurá búcur vt./vr.

1. veseliti (se)

2. uživati, biti deležen

carpō -ere, carpsī, carptum (prim. gr. καρπός sad, kar je „utrgano“)

I.

1. (na kose) trgati, raztrgati, (raz)drobiti, (raz)cepiti, (raz)kosmati, (raz)cefrati: Milesia vellera nymphae carpebant V., carpentes pensa puellae V. ki predejo, lana bene carpta Cels., c. cibos digitis O. razkosati; od tod pren.: c. in multas partes exercitum L., multifariam vires Romanas L., fluvium Cu. razcepiti v rokave.

2. (s proleptičnim obj.) kaj po malem zgotoviti, poseb. pot prevaliti, odriniti, (pre)hoditi, (pre)potovati, kreniti po: non viam c. V., O., utile carpis iter O. hodiš, carpitur acclivis trames O., supremum iter c. H. na zadnjo pot iti = umreti, fugam c. Sil. bežati; od tod occ. enalaga: litora carpens O. ki hodi ob..., c. prata, rura V. prehoditi, litora curru O. prevoziti, aëra, aethera O. preleteti, leteti po..., mare O. prejadrati, jadrati po morju.

— II.

1. posamič (od)trgati, utrga(va)ti, (u)lomiti, odvze(ma)ti: frondes manibus V., inter cornua setas V., vindemiam (= uvam) de palmite V., coronas ex collo H., nec carpat ab arbore flores O., c. violas, lilia V., O.; pren.: luctantia oscula carpit O. krade mu poljubčke, čeprav se brani, c. flosculos Ci. ali paucos ad poenam Ci. izb(i)rati; occ.
a) (iz)puliti, (iz)pipati, (o)skubsti: pleno vellere carpe pecus Pr.; od tod pren.: amantem c. O. (o)skubsti.
b) (po)puliti, popasti (popasem), (po)jesti: alimenta mitia O., gramen carpsere capellae O., c. herbam V., alia animalia sugunt, alia carpunt Ci.; pesn. o čebelah sesati, izsesa(va)ti, srkati, izsrka(va)ti: apes thyma carpentes H., flores c. Macr.; o pticah (raz)trgati, razjedati: (Tityi) iecur c. O., tako tudi o konju: dente foro viscera c. O.; redkeje o ljudeh uživati: unumquodque quod erat bellissimum Ter., mullum, leporem Mart.

2. pren.
a) udobno, sladko uži(va)ti: carpe diem! H., c. somnos, quietem, soporem V., auras vitales carpis V. uživaš poživljajoči zrak, c. ver aetatis O.
b) izjesti (izjedati), razjesti (razjedati), (o)slabiti: vires suas L., labor carpit corpus O., carpit vīrīs paulatim... femina V., regina caeco carpitur igni V. kraljico razjeda skrivni ogenj, perpetuā maerens carpēre iuventā? V. boš ginil od žalosti večne? oblivio carpit tuos labores H.
c) grajati, zbadati, obregniti (obregati) se ob koga, kaj, zajedati, grditi (z jezikom): maledico dente Ci., milites... dictatorem sermonibus carpere L., carpere et detorquere recte facta Plin. iun. v nič dajati in sprevračati; o zavisti: carpit et carpitur unā O. obira druge in razjeda samega sebe, non illud carpere livor possit opus O., Sabinus militum vocibus nonnihil carpebatur C. so ga precej obirali.
č) voj. (sovražnika s pogostimi napadi) dražiti, slabiti, vznemirjati: relinquebatur Caesari nihil nisi ut agmen adversariorum carperet C., novissimos c. C., carpi parvis cotidie damnis L.

centellinare v. tr. (pres. centellino)

1. srebati, srkati, po malem piti

2. pren. uživati, okušati

coccolare

A) v. tr. (pres. cōccolo) ljubkovati

B) ➞ coccolarsi v. rifl. (pres. mi cōccolo) uživati:
coccolarsi sotto le coperte greti se pod odejo

complăceá complac vr. uživati, veseliti se, biti zadovoljen

consumá consúm vt.

1. rabiti, porabiti, izrabiti

2. trošiti, potrošiti

3. izčrpati

4. uživati, použiti, zauživati, zaužiti

crogiolare

A) v. tr. (pres. crōgiolo) počasi peči

B) ➞ crogiolarsi v. rifl. (pres. mi crōgiolo) pren. goditi si, uživati:
crogiolarsi al sole uživati na soncu
crogiolarsi nei ricordi predajati se spominom

cueillir* [kœjir] verbe transitif trgati (cvetlice), obirati (sadje); na-, po-, zbirati; figuré uživati; zgrabiti, prijeti; ukrasti (poljub); familier presenetiti, (nenadoma) udariti

cueillir des fleurs, des fraises trgati, nabirati evetlice, jagode
cueillir des lauriers žeti lavorike
cueillir un baiser kradoma poljubiti, ukrasti poljub
(familier) cueillir quelqu'un iti po koga, iti čakat koga
j'irai te cueillir (en voiture) à la gare pridem po tebe (z avtom) na kolodvor
cueillir un voleur prijeti, aretirati tatu
cueillez votre jeunesse uživajte svojo mladost

déguster [degüste] verbe transitif pokušati, gustirati, figuré uživati

déguster un mets, un vin pokušati jed, vino
(populaire) déguster des coups prenesti, pretrpeti, doživeti slabo ravnanje, udarce
qu'est-ce qu'il a dégusté! kaj vse je moral prenesti!

delight² [diláit]

1. prehodni glagol (with)
razveseliti, očarati, navdušiti

2. neprehodni glagol (in, at)
razveseliti, navdušiti se, uživati, naslajati se

to be delighted at (ali with) s.th. navduševati se nad čim
he was delighted to accept (ali in accepting) navdušeno je sprejel

deliziare

A) v. tr. (pres. delizio) razveseliti, razveseljevati; naslajati

B) ➞ deliziarsi v. rifl. (pres. mi delizio) naslajati se, uživati

disfrutar uživati, izkoriščati, izžemati

disfrutar de buena salud zdravega se počutiti
disfrutar de licencia biti na dopustu

drágoljiti se -īm se redko naslajati se, uživati: ni ovdje nisam sama, drugovi misle na me, u mene se pouzdaju - dragoljila se ona u mislima

dragòvati dràgujēm
I.
1. ljubiti, rad imeti: dragovati koga
2. izkazovati ljubezen: koliko sam te dragovala
II. dragovati se
1. naslajati se, uživati: oko mu se dragovalo u zelenilu
2. ljubiti se, rad se imeti: oni su se negda dragovali

einnehmen^* eine Festung, einen Standpunkt, einen Zustand, Physik , seinen Platz: zavzeti, Platz, Raum: zavzemati, eine Stellung, Haltung: postaviti se v položaj/biti v položaju; Medikamente: jemati, vzeti, (essen) zaužiti, uživati; für sich einnehmen pridobiti zase, pritegniti, očarati; gegen sich einnehmen odbiti, odbijati

enjoy [indžɔ́i] prehodni glagol & povratni
uživati; naslajati, veseliti, zabavati se; imeti

to enjoy good health biti zdrav
to enjoy o.s. dobro se imeti, uživati, zabavati se

essen^* (aß, hat gegessen) jesti; uživati; zu Mittag essen obedovati; zu Abend essen večerjati; auswärts essen jesti v gostilni/restavraciji; sich satt essen najesti se; etwas leer essen izprazniti; sich arm essen zapraviti vse za hrano; Es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha

feast² [fi:st] neprehodni glagol & prehodni glagol (on, upon)
gostiti (se), godovati; zabavati (se), uživati, naslanjati se, veseljačiti, praznovati

to feast one's eyes gledati z užitkom, pasti oči
to feast away the night preveseljačiti noč