Franja

Erlernung, die, učenje, naučitev; priučitev

estudio moški spol učenje, študij; študija, razprava; učni zavod; študijska soba; predavalnica; pisarna (notarja); studio, ateljé; marljivost, vnema

hacer estudio de a/c neki stvari se posebno posvetiti
estar a estudio de a/c prizadevati si za kaj
con estudio nalašč, namenoma
estudios pl znanje; študije
escuela de altos estudios mercantiles trgovska visoka šola
dar estudios (a) dati koga študirat
tener estudios biti izobražen

étude [etüd] féminin učenje, uk, študij, šolanje, študiranje, čas študiranja; preučevanje, raziskovanje; znanje, učenost; študija, razprava; pretvara, umetničenje; musique etuda; študija (v upodabljajoči umetnosti); delovna soba; učilnica, čas učenja v učilnici; odvetniška pisarna; klientela, praksa; pluriel pripravljalna dela, študije

étude de notaire, d'avocat notarska, odvetniška pisarna
études des marchés raziskovanje tržišč, konjunkture
études primaires, secondaires šolanje v osnovni, srednji šoli
études supérieures, universitaires visokošolski, vseučiliški študij
bourse féminin d'études štipendija
cabinet masculin d'études delovni kabinet
camarade masculin d'études študijski tovariš
certificat masculin d'études odhodno, zaključno spričevalo
dessinateur masculin d'études projektant risar
homme masculin d'étude učenjak
maître masculin d'étude pomožni učitelj; nad

haeresis -is in -eos, acc. -im, abl. -ī, gen. pl. -eōn (-um le Aug.), f (gr. αἵρεσις) izbira, izbor; od tod

1. učenje, nauk, filozofska šola: Varr. fr., Ci. ep., Lab. fr., Vitr.; šalj.: Vestoriana Ci. ep.; pri cerkvenih piscih = nauk, ki se loči od nauka katoliške cerkve, kriva vera, krivoverstvo, verska ločina: Tert., Lact., Hier., Aug., Sid.; pooseb. Hēresis: Prud.

2. poklic, opravilo, posel: navalis Cod. Th.

insegnamento m

1. pouk; učenje

2. nauk

învăţătúră -i f

1. nauk

2. izobraževanje, učenje, šolanje

learning [lə́:ni:ə] samostalnik
znanje, učenost, učenje
ameriško zlasti
množina učna snov

zgodovina the new learning humanizem

Lehramt, das, učenje, pouk; profesorska služba, profesura; kirchliches Lehramt cerkveno učiteljstvo

Lernen, das, učenje

lesson¹ [lesn] samostalnik
lekcija, naloga; učna ura, pouk (tudi figurativno)
figurativno lekcija, graja
cerkev nauk
množina učenje, študij

to give (take) lessons dajati (jemati) učne ure
this was a lesson to me to me je izučilo
let this be a lesson to you naj ti bo to v pouk
to teach (ali read) s.o. a lesson učiti koga kozjih molitvic
cerkev first lesson (brani) odlomek iz stare zaveze
cerkev second lesson (brani) odlomek iz nove zaveze
cerkev proper lesson dnevu primeren odlomek iz sv. pisma

lezione f

1. šol. lekcija, učna ura; učenje, pouk:
una lezione di greco učna ura grščine

2. predavanje:
inaugurare l'anno accademico con una lezione su Dante začeti študijsko leto s predavanjem o Danteju

3. pren. opomin, graja, ukor, lekcija:
impartire una severa lezione a qcn. koga pošteno ošteti
ti ha dato una lezione di buona creanza dal ti je lekcijo iz olike

4. različica besedila

magisterium -iī, n (magister)

1. = munus magistri predstojništvo, načelništvo, vodstvo, vodenje, ravnateljstvo, nadzorništvo, poveljstvo: sacerdotii L., Suet. nadsvečeništvo, morum severissimum magisterium Ci. strog nadzor nad nravmi (= cenzorstvo, cenzura), equitum Suet., peditum Amm., Aur. ali pedestre Aur., pecuarium Ap., Col. nadpastirstvo, memoriae Amm. pisarniško ravnateljstvo, tajništvo, me magisteria (sc. conviviorum) delectant a maioribus instituta Ci. ali magisteria convivarum Porph. vodenje pojedin, prvomestništva pri pojedinah, stoloravnateljstva (prim. magister convivii, cenandi, cenae pod magister); occ. vzgojiteljstvo, vzgajanje, učiteljstvo, učenje: Pl., Aug.

2. metaf. pouk, nauk, (na)svet: Pl., Tib., Cels., Cypr.

magistēro m

1. učenje, učiteljevanje:
facoltà di magistero, magistero šol. pedagoška fakulteta

2. učenje, nauk:
il magistero della Chiesa cerkveni nauk

3. mojstrstvo

náuk m
1. nauka, učenje, doktrina: filozofski nauk, nauk o toploti
2. pouka: dober nauk; deliti vsem ljudem -e
svima ljudima soliti pamet
3. studij, učenje: dokončati nauk; obesiti nauk na kljuko
ostaviti studij; krivi -i
kriva učenja; verski nauk
vjeronauka (ver-); krščanski nauk
kršćanska nauka, obuka, hrišćanska nauka, obuka, nastava

stage [staž] masculin staž, poskusna doba, pripravniška doba ali služba, pripravništvo; učenje

le stage des avocats dure trois ans odvetniška pripravniška doba traja tri leta
les futurs ingénieurs font des stages dans les usines bodoči inženirji opravljajo staž, stažirajo v tovarnah
faire un stage stažirati; hospitirati (v šoli)
organiser un stage pour des professeurs de langues vivantes organizirati staž za profesorje živih jezikov

studio m (pl. -di)

1. učenje; študij, študiranje:
borsa di studio štipendija
lo studio delle lingue učenje jezikov
uomo di studio učenjak

2. študij (predmet preučevanja):
studi letterari, scientifici študij literature, znanosti

3.
studi pl. študij, visokošolsko šolanje:
cominciare, finire, interrompere gli studi začeti, končati, prekiniti šolanje
fare i propri studi šolati se

4.
studi pl. šolstvo, šolska organizacija:
provveditorato agli studi (pokrajinski) zavod za šolstvo
provveditore agli studi predstojnik (pokrajinskega) zavoda za šolstvo

5. raziskava; študija, monografija:
un pregevole studio sul Tartini izvrstna monografija o Tartiniju

6. glasba etuda

7. načrt, projekt; priprava:
essere allo studio preučevati se:
il progetto per l'acquedotto è allo studio projekt vodovoda še preučujejo

8. umet. študija

9. knjižno skrb, prizadevnost:
a sommo studio namerno, zanalašč
fare qcs. con ogni studio narediti kaj zelo skrbno

10. delovna soba, oprema (delovne sobe); pisarna; ambulanta:
studio fotografico fotografski atelje
studio di pittore slikarski atelje

11. film filmski studio

12. hist. univerza, vseučilišče

stúdiu -i n

1. učenje; študij, študiranje
□ de studiu študijski

2. študija

studium -iī, n (studēre)

1. notranji nagon, prizadevanje, prizadeva, teženje, težnja, vnema, vnetost, veselje, sla do česa, pohlep, želja, poželenje po čem, poželevanje česa; abs.: Enn. ap. Prisc., Pac. fr., Col., Sen. ph., Dig. idr., meo de studio studia erant vestra omnia Pl. meni ugajati je bilo vse vaše prizadevanje, vsa vaša prizadevanja so bila usmerjena v to, da bi ugajali meni, vide, quam iniquus sis prae studio Ter. v svoji vnemi (vnetosti), studium est animi adsidua et vehemens ad aliquam rem adplicata magna cum voluptate occupatio Ci., studium ad (in) aliquid conferre Ci., incensi studio Ci., non studio (strastno) accusare, sed officio defendere Ci., studium semper adsit, cunctatio absit Ci., summo studio dicere Ci. ali magno, nullo studio agere C. z … vnemo, et hoc studio pravus facis H. nalašč, quot capitum vivunt, totidem studiorum milia H.; s subjektnim gen.: amici Ci., de studiis principum omnia perscripta N. o težnjah, studio regum intellecto Iust. namero; z objektnim gen.: Acc. fr. idr., vitae Afr. ap. Non. način življenja, quaestūs Ci. dobičkoželjnost, laudis Ci. slavohlepje, častihlepje, veri reperiendi Ci., pugnae C., Lucr. ali pugnandi C. bojaželjnost, bojevitost, armorum Plin. iun., abigendi studium quasi artem exercent Dig. namero; z dat. gerundivi: studium probandis provinciarum ac militiae rectoribus Aur.; s praep.: studii erga te testis Ci. ep., studium bonorum in me Ci. ep., studium suum in rem publicam S., studium ad frugalitatem multitudinis provocavit Iust.; z inf.: foedum studium citharā ludicrum in modum canere T., studium … a deo homines revocare Cypr.; z ACI: viris esse advorsas aeque studiumst Ter.

2. naklonjenost, vdanost, ustrežljivost, ugodljivost, posebna ljubezen, zanimanje, skrb, navdušenost, navdušenje za koga, pristran(sk)ost glede koga, navdušeno sočustvovanje s kom (naspr. ira, iracundia, odium); abs.: studio, consilio, auctoritate me adiuvit Ci., studium atque aures Ci. blagohoten (dobrohoten) posluh, studium et iracundiam suam rei publicae dimittere Ci. zanimanje, pauca … tradere … sine ira et studio T. brez jeze (sovraštva) in brez pristranskosti, studiis odiisque carens Lucan., quod studium et quem favorem secum in scaenam attulit Ci., studium favorque Plin. iun., studio ac suffragio viam sibi munire Ci., et beneficio accepto et studio perfecto Ci.; s subjektnim gen.: studia hominum excitare (pridobi(va)ti si) C. ali retinere (ohraniti (ohranjati) si, obdržati) Ci., studium populi ac favor Fl.; z objektnim gen.: studium salutis meae Ci. zanimanje, skrb za … , studium rei publicae S. domoljubje, rodoljubje, patriotizem; s praep. (zlasti poleg subjektnega gen.): studium in populum Romanum T., Diviciaci summum in populum Romanum studium C., studia Numidarum in Iugurtham accensa S., studia hominum (vsega sveta) accensa in Agrippinam T., eorum erga se studium Auct. b. Afr., studium et fides erga clientes Suet., studia nostra circa tuendos socios Plin. iun.; occ. strankarska privrženost, strankarska naklonjenost, pristranska naklonjenost, pristran(sk)ost, pristrástje, neobjektivnost; abs.: testes sine ullo studio dicebant Ci., senatum in studia diduxerat T. je (bil) razcepil na stranke, minus cupiditatis ac studii L.; s subjektnim gen.: studia competitorum Ci. strankarska vnetost (prizadevnost, vnema), studium partium Ci. strankarsko prizadevanje, strankarska težnja, studia partium S. strankarska prizadevanja, strankarske težnje, pristrastje, senatuque in ipso erant studia nimiam severitatem aspernantium, pluribus nihil mutandum censentibus T. razpad na dve stranki.

3. (marljivo, skrbno) ukvarjanje (pečanje) s čim, predmet ukvarjanja: studio rerum rusticarum provectus sum Ci., sunt pueritiae certa studia, sunt extrema quaedam studia senectutis Ci., studia venandi Ci., praecipuo nandi studio T., studio citharae deditus H., immoritur studiis H. mori se s svojim delom; occ.
a) posebno zanimanje za kaj, posebno veselje do česa, posebna sla po čem, najljubše delo (opravilo), priljubljeni posel, priljubljeno opravilo: eorum obsequi studiis Ter., cum studio tuo sim obsecutus Ci., studiis suis obsequi ali studiis eorum inservisse N., studiis generorum obsistere Ci., venio nunc ad istius (sc. Verris), quemadmodum ipse appellat, studium, ut amici eius, morbum, ut Siculi, latrocinium Ci.
b) ukvarjanje z znanostjo ali umetnostjo, znanstveno prizadevanje, znanstvene težnje, učenje, proučevanje, preučevanje česa, študij, znanstveno delo, v pl. tudi nauki: haec studia adulescentiam alunt, senectutem oblectant Ci., studiaque haec (sc. Graecarum artium ac disciplinarum) … in Latio vehementius tum colebantur Ci., mihi tua ista studia placuerunt Ci., haec inter nos studia exercere Ci. ep., se … studiis illis dedisse Ci., studiis septem dedit annos H., o seri studiorum H., in studiis vitam egi O. pesnikujoč, studium quid inutile temptas? O. (o pesništvu), nullum tempus vacare patiaris a studiis Sen. ph., studia altissimus iste secessus suggerit Plin. iun., dictitat ad studium hunc se adplicasse musicum Ter., histrionale studium T.; s subjektnim gen.: studia Graecorum Ci., acerrima et fecundissima eorum studia T.; z objektnim gen.: litterarum Ci., N., Sen. ph., eloquentiae Ci., T., iuris, dicendi, scribendi, discendi Ci., philosophiae N., sapientiae T.; meton. v pl. α) veda, znanost, znanstvo; redko v sg. = znanstvena panoga, veja znanosti, stroka: si non intendes animum studiis H., ad studiorum atque artium contentionem revertamur Ci., studia, quibus tingendus est animus Sen. ph., sedem ac magistram studiorum Massiliam habuit T., studia humanitatis Plin. iun. ali studia liberalia Sen. ph., Suet., Aug., Antiochia urbs liberalissimis studiis adfluens Ci.; huiusce rei coniuncturam de tuo ipsius studio facillime ceperis Ci. β) umetnost, spretnost, izurjenost: augurandi studio Galli callent Iust.; pesn. metaf. (o konju): studiorum atque immemor herbae victor equus V. γ) slovstvena dela, književna dela, književnost, slovstvo, literatura: omnia ingenia, quae lucem studiis nostris attulerunt, tunc nata sunt Sen. rh. δ) kraj učenja, učni kraj, učilnica: privatarum aedium studia sibi interdicta esse cognoscant Cod. Th.

study¹ [stʌ́di] samostalnik
(često množina) študij, študiranje, učenje; skrbno proučevanje; marljivost, vnema, trud, mar
gledališče učenje vloge; kar je vredno proučevanja, predmet proučevanja; znanstveno proučevanje ali raziskovanje (in, of česa)
veja znanosti, polje znanstvenega proučevanja; (umetnost) studija, skica, model
glasba etuda; študijska ali delovna soba
gledališče, sleng kdor se uči vlogo

study of languages študij (učenje) jezikov
to be a good (a slow) study gledališče, sleng igralec, ki se z lahkoto (s težavo) nauči svojo vlogo
to be in a brown study figurativno biti globoko zatopljen (izgubljen) v svoje misli
his study is to do right on si prizadeva napraviti, kar je prav
to make a study of s.th. skrbno kaj študirati ali opazovati
I made it my study to satisfy him prizadeval sem si, da bi mu ugodil (ustregel njegovim željam)

tirocinium [taiərousíniəm] samostalnik
(latinsko) začetni stadij; prvi začetki kake dejavnosti; šolanje, uk, učenje, učna doba, vajeništvo; tirocinij
vojska prvi čas vojaške službe, rekrut(ov)sko izobraževanje