Franja

turc, turque [türk] adjectif turški; masculin turški jezik

Turc masculin, Turcque féminin Turek, Turkinja
le Grand Turc sultan
fort comme un turc močan kot konj
café masculin, bain masculin turc turška kava, kopel
cabinets masculin pluriel à la turque turško stranišče (brez sedeža)
tête féminin de Turc (familier) oseba, ki je tarča šal, posmehovanja

turcésc -eáscă (-éşti) adj. turški

turcico agg. (m pl. -ci) anat. turški:
sella turcica turško sedlo

turco

A) agg. (m pl. -chi)

1. geogr., hist. turški:
alla turca po turško
bagno turco turška kopel
caffè alla turca turška kava
ferro turco turška podkev
gabinetto turco turško stranišče

2. lovstvo redek (ptič)

B) m (f -ca)

1. geogr., hist. Turek, Turkinja
il Gran Turco turški sultan
Giovani Turchi polit. Mladi Turki
testa di turco pren. grešni kozel, tarča, žrtev

2. pren. brezbožnež:
bestemmiare, fumare come un turco preklinjati, kaditi kot Turek

C) m jezik turščina

turco turški

turco m Turek
a la turca po turško
el gran turco veliki sultan

Turk [tə:k]

1. samostalnik
Turek, Turkinja; mohamedanec; konj turške pasme
figurativno razposajenec (zlasti otrok)

young Turks Mladoturki

2. pridevnik
turški

türkisch turški; türkischer Honig turški med; türkischer Kaffee turška kava; türkische Sprache turščina; türkisches Bad turška kopel; türkischer Teller Musik činela; türkischer Weizen turščica, koruza

Turkish [tə́:kiš]

1. pridevnik
turški

Turkish bath turška (parna, potilna) kopel (z masažo)
Turkish delight, Turkish paste vrsta slaščice; želé bonbon
Turkish music janičarska godba
Turkish tobacco turški, orientalski tobak
t Turkish towel frotirka, brisača za frotiranje

2. samostalnik
turški jezik

turquesco turški

turquí turški

azul turquí turkizno moder

tȕrskī -ā -ō turški: turski jezik, narod; -a sablja; -a kava, kafa; -a carevina, republika; -a kaldrma z okroglimi neenako velikimi kamni tlakovana cesta, ulica; -a djetelina bot. esparzeta; turski perčin bot. vimenjak; turski neven bot. abrašica; turski svati bot. navadni pljučnik; za -og zemana v času turškega vladanja; na -u = po turski prisl. po turškem; proći kao mimo -og groblja ne se zmeniti za kaj

турецкий turški;
турецкие бобы fižol

туре́цький прикм., túrški prid.

тюркский turški

àkče -eta s (t. akče) srebrn turški drobiž

akìndžija m (t. akyndžy) vojak prostovoljec v turški vojski, ki se je vzdrževal z ropom

àlāj-čȁūš m (t. čavuš)
1. podčastnik v nekdanji turški armadi
2. pomočnik alkarskega poveljnika, konjenik na koncu alkarskega sprevoda

àltīn -ína m, àltūn -úna m (t. altyn) zlatnik, turški cekin

ȁspra ž, rod. mn. ȁsprī (gr. áspros)
1. srebrn turški drobiž
2. denar

bèglerbeg m (t. bejlerbeji, starot. beglerbeg) zgod.
1. beglerbeg, najvišji čin v nekdanji turški armadi
2. poveljnik vojnega področja, civilni upravitelj večje pokrajine