bramar rjoveti, tuliti; divjati
bramer [brame] verbe intransitif rukati (o jelenu); figuré tuliti
bramer après quelque chose jokati za čem
bramire v. intr. (pres. bramisco)
1. rukati, tuliti
2. ekst. knjižno rjoveti
brüllen rjoveti, kričati, tuliti, Rind: mukati
chide* [čaid] prehodni glagol
grajati, karati; tuliti (veter)
flennen tuliti (jokati), cmeriti se
fremō -ere -uī (-itum) (prim. gr. μορμύρω hrumim, lat. murmurare, murmur, sl. mrmrati; prim. še gr. βρέμω bučim, βρόμος šum, βροντή [iz *βρομτή] grom) —
I. intr.
1. votlo (zamolklo) doneti, bobneti, bučati, hrumeti, šumeti, vršeti: ventus ubi … speluncas inter magnas fremit Lucr., fremunt ripae V., viae laetitiā ludisque plausuque fremunt V., omnes magno circum ore fremebant V. so na glas tarnali, festisque fremunt ululatibus agri O., fremit tota domus O. Lydia tota fremit O., po vsej Lidiji se razlega glas, fremunt inmani turbine venti O. piskajo, tulijo, rumor fremit in theatro Ph. zamolkel glas (= govorica) gre po gledališču, fremens Propontis ali tumidā fremit Hister aquā Val. Fl., montes undaeque fremunt Stat.
2. prhati, hrzati, rezgetati, sopsti, pihati (od jeze): fremit equus V., O., fremens equus H., stimulos frementi adiciunt O.
3. rjuti, tuliti: leonum est fremere vel rugire S. fr., canum … mollia ricta fremunt Lucr., leo fremit ore cruento V., lupus fremit V., O., fremunt tigres Val. Fl., leo in viros potius quam in feminas fremit Plin. zarjove rajši na moške … ; pesn. o abstr.: in Ausonia arena terror fremit Mart. (terror = homines terrens leo).
4. mrmrati, godrnjati ob čem (zoper kaj, nad čim): cuncti simul ore fremebant Dardanidae V. so glasno pritrjevali, laetitiā fremunt V. zamrmrajo od veselja, cuncti fremebant caelicolae adsensu vario V., superi vario sermone fremebant O. so marsikaj mrmrali, so glasno tožili, illa (Fama) fremens habitat sub nubibus imis Val. Fl., non tulit instantem animisque frementem V. od togote z zobmi škripajočega, fremant omnes licet, dicam, quod sentio Ci., fremebat tota provincia Ci., adversus iniuriam decreti fr. L., Volscos Aequosque fremere ob communitam Verruginem L., patres … pro amissis honoribus fremere L. —
II. trans. na kaj mrmrati, nad čim godrnjati, kaj mrmraje (godrnjaje, nejevoljno), izjavljati, zaradi česa se vznevoljiti; s pronominalnim obj.: uno omnes eadem ore fremebant V. vsi so enako godrnjali, hoc frementes Galli H., haec fremunt plebes L., quae ipsi inter se fremere occulti soliti erant L.; (redko) z nominalnim obj.: hymenaeum fremunt aequales Pac. fr.; z ACI: Arrius consulatum sibi ereptum fremit Ci. ep., falsas esse et a scriba vitiatas (litteras) fremebant L., militibus urbem se oppugnaturos frementibus L. ko so vojaki mrmraje izjavljali, adesse legiones gaudio alacres fremunt L. vzradoščeni živahno govore, epistulae … frementes fibulas tribunicias ex auro geri Plin., miles non virtute se, sed proditione victum fremebat T., palam in agmine fremebant, non se ultra famem, insidias legatorum toleraturos T.; occ. (redko) z nominalnim obj.: godrnjaje, hrupno, srdito zahtevati kaj, dehteti po čem, siliti na kaj: bellum Acc. fr., arma amens fremit V., fremit arma iuventus V.; z ACI: Pedum … omni vi expugnandum ac delendum senatus fremit L.; s finalnim stavkom: fremente … milite, ne suetam requiem … opperiretur T.
gañir (nesestavljeni pretekli čas: -ñó) tuliti, cviliti, jokati, krakati
gemir [-i-] vzdihovati, ječati, stokati; tuliti, bučati; pokati, škripati (les)
heulen tuliti, Wind: zavijati; (weinen) jokati
hoot2 [hu:t]
1. neprehodni glagol
skovikati; tuliti, zavijati (sirena); hupati; rogati se (at komu)
2. prehodni glagol
izžvižgati koga
howl2 [hául] neprehodni glagol
zavijati (volk, veter), rjuti, tuliti; tarnati, tožiti (at, over za)
brneti (radio)
to howl s.o. down prevpiti koga
*hurler [ürle] verbe intransitif, verbe transitif tuliti, rjoveti, rjuti, vpiti, kričati; tepsti se (o barvah)
hurler de douleur, de terreur tuliti od bolečine, od groze
hurler avec les loups (figuré) tuliti z volkovi, delati kot tisti, s katerimi živimo
hurler des menaces tuliti grožnje
ces deux couleurs hurlent ensemble ti barvi se tepeta med sabo
hurler à la lune lajati na luno
johlen tuliti, Lieder: kruliti
kríviti krîvīm
I.
1. kriviti: kriviti leda pred kim
2. kriviti, dolžiti: kriviti koga za neko djelo
II. kriviti se
1. kriviti se, upogibati se
2. kremžiti se, pačiti se
3. mukati, ruliti: goveda se krive
4. ekspr. dreti se, tuliti: dijete se krivilo i plakalo
ladruquear cviliti, tuliti
mugir [müžir] verbe intransitif mukati; figuré tuliti (vihar, morje); pihati, puhati (od jeze)
la sirène mugit sirena tuli
mugir [g/j] mukati; tuliti, bučati, šumeti