Franja

Muttertrompete, die, Anatomie tuba, Fallopijev lijak

pésem (-smi) f

1. lit. poesia; lirica; knjiž. carme; versi; tuba:
pisati, deklamirati pesmi scrivere, recitare poesie
ciklus, zbirka pesmi ciclo, raccolta di poesie
ljubezenska, ljudska pesem poesia amorosa, popolare
Leopardijeve pesmi i canti di Leopardi
etn. obredna pesem canto rituale
lit. anakreontska pesem (poesia) anacreontica
epska, lirska pesem poesia epica, lirica
priložnostna pesem poesia d'occasione
pesem v enajstercih, v svobodnem verzu poesia in endecasillabi, in versi liberi

2. muz. canzone; canto:
cerkvena, zborovska pesem canto sacro, canto corale
črnska duhovna pesem spiritual
dvoglasna, večglasna pesem canto a due, a più voci

3. ekst. canto; coro:
pesem slavca il canto dell'usignolo
pesem dežja, morja, vetra il canto della pioggia, del mare, del vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je to pesem (prijetno lahko delo) adesso è roba da niente
to je pa druga pesem un altro paio di maniche
zmeraj ista pesem sempre la solita solfa
bibl. Visoka pesem Cantico dei cantici

rekrút (-a) m voj.

1. coscritto, chiamato alla visita di leva

2. recluta; žarg. cappella, burba, tuba

tub -uri n

1. cev
□ tub digestiv prebavni trakt

2. tuba

tube [tju:b]

1. samostalnik
cev, cevka; cevje, cevovod; gumasta cev
anatomija, zoologija, botanika cev, kanal
ameriško cev pri radiu
glasba cev (pihala); tuba (za barve itd.)
pogovorno podzemeljska železnica

a tube of tooth paste tuba zobne paste
bronchial tube sapnica, bronhij
feeding-tube želodčna sonda (za umetno hranjenje)
test-tube epruveta
tube railway podzemeljska železnica
the Tube londonska podzemeljska železnica
to go by tube iti, peljati se s podzemeljsko železnico

2. prehodni glagol
oskrbeti, opremiti s cevmi; pošiljati, prevažati po cevoh; spraviti, napolniti v tube

tube¹ [tüb] masculin tuba; cev; naravni vod; familier cilinder (pokrivalo); cevna pošta; populaire grlo, želodec; nos; podzemna železnica

tube à essai epruveta
tube de métal kovinska cev
tube au néon neonska cev
tube digestif prebavni trakt
tube d'aspirine tuba aspirinskih tablet
tube de pâte dentifrice, de colle, de peinture tuba zobne paste, lepila, barve
tube d'échappement izpušna cev
à pleins tubes z vso močjo motorja

Tube, die, (-, -n) tuba; auf die Tube drücken figurativ pritisniti na plin

tubetto m

1. pomanjš. od ➞ tubo cevčica

2. tuba:
il tubetto del dentifricio tuba zobne paste

3. tekstil cevka za votek

tubo moški spol cev, cevje; gumasta cev (za vino); cilinder za svetilko; tuba; ljudsko cilinder (pokrivalo)

tubo acústico govorilo, trobilo
tubo aspirante sesalna (črpalna) cev
tubo de cristal steklena cev
tubo de chimenea pečna cev, dimna cev
tubo digestivo, tubo intestinal prebavna cev
tubo de ensayo reagenčno steklo, epruveta
tubo de gas plinska cev
tubo de goma gumasta cev
tubo lanzatorpedos torpedna cev
tubo de plomo svinčena cev
tubo de unión priklopna cev
tubos comunicantes komunikacijske cevi

tubus -ī, m cev

1. vodna cev, votlo, valjasto, večinoma svinčeno telo, drugačno kot cevi, imenovane canalis in fistula: Col., Plin., Sen. ph., Vitr.; metaf.: modo qui per omnes viscerum tubos ibat Mart.

2. v obrednem jeziku = tuba tuba, troba, tromba, troblja, trobenta: Varr.

3. metaf. žensko spolovilo, nožnica: Mart.

тюбик m tuba

тю́бик -а ч., túba -e ž.

Farbtube, die, tuba z barvo

grulèč (-éča -e)

A) adj. che tuba

B) gruleč (v adv. rabi) tubando

jajcevòd (-óda) m biol. tuba uterina

Klebstofftube, die, tuba z lepilom

Kontrabaßtuba, Kontrabasstuba, das, Musik kontrabasovska tuba

pelittone m glasba kontrabasovska tuba

ante, st.lat. anti, antidI. adv.

1. krajevno: spredaj (naspr. post, a tergo): ante aut post pugnandi ordinem dare L., fluvius ab tergo: ante circaque velut ripa... oram eius omnem cingebat L., a. volans V., pallida Tisiphone morbus agit a. V. pred seboj, coronatus stabit et a. calix Tib.; pren.: malitia... mala bonis ponit ante Ci.; naprej (naspr. post, retro): neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. ap. Non., si aut manibus ingrediatur quis aut non ante, sed retro Ci., a. tulit gressum V. Prim. tudi zloženke: antecedo, antegredior, antefero, antehabeo, antepono, anteverto, antevolo idr.

2. časovno: prej: ut dixeram ante Pl., quem ante diximus, sicut a. dictum est L., non a. consulto senatu L., vita a. acta Ci., a. actum tempus Lucr., a. acti anni Tib., a. facta (naspr. futura) Vitr., ante posteaque Plin., ante angebar, nunc non angor Ci., fidus ante Poenis, tum mutaverat fidem L., ante, deos homini quod conciliare valeret, far erat O. prej = nekdaj; ante capio, gl. antecapiō. — Pogosto z abl. mensurae: XXX diebus a. Ci., paucis annis a. Ci. ali paucis a. annis S., paucis a. diebus Ci., S., paucis mensibus a. C., multis a. mensibus Ci., biduo a. Ci.; pogosto z subst.neutr.: multo ante Ter. ali ante multo Ci., aliquanto a. ali a. aliquanto, paulo a., tanto a. Ci. Z adv.: longe a. Ci. Ante s quam = antequam (gl. to geslo), pesn. nam. ante... quam tudi quam ante: Lucr., Tib. idr., in pleonastično prius... ante... quam: V. ali prius... quam... ante: Pr.; non ante (ne prej) z dum dokler ne: non a. absolvit, dum omnes rediere captivi Amm. Redko nalično po grščini pri subst.: neque... ignari sumus ante malorum V. (τῶν πρὶν κακῶν), tako tudi: ille elegit, qui recipit a. meliorem Ps.-Q., prim.: ne proderent patriam tyranni a. satellitibus et tum corruptoribus exercitūs L. — Prim. zloženke antecapio, anticipo, antevenio idr.

II. praep. z acc.

1. krajevno: pred (in to tako, da je oseba obrnjena proti stvari; prim. pro, ki pomeni, da je oseba obrnjena proč od stvari): a. ianuam N., a. ostium Tiberinum classem hostium videbatis Ci., Hannibal a. portas L., a. aedem Cereris Ci. in elipt. a. Castoris (sc. aedem) Ci., a. tribunal Ci., causam a. aliquem dicere Ci. pred kom kot sodnikom, gloria aliquando ante nos est..., aliquando in averso est Sen. ph.; pogosto: a. oculos omnium esse, versari Ci. pred očmi vseh, pred vsem svetom, tako tudi pri subst.: flagitia Romae a. oculos omnium Ci., a. oculos trucidatio civium Ci. očiten uboj; proleptično pri glagolih premikanja: a. aram statuere, a. signa progredi L., equitatum omnem a. se mittere C., vinctum a. se Thyum agebat N.

2. pren. pred (označuje prednost, toda ne pri Ci. in C., ki rabita v tem pomenu prae): quem a. me diligo Balbus in Ci. ep. bolj kakor sebe; esse a. aliquem ali a. aliquid prekašati (presegati) koga, kaj: gloriā belli Gallos a. Romanos fuisse S., nullos mortalium armis... a. Germanos esse T.; a. Iovem haberi Cu. višje stati (več veljati) kakor Jupiter; posebno a. alios (alias, alia) pred vsem(i) drugim(i), tako tudi a. omnes ali a. cunctos ali a. ceteros (-as): o felix una a. alias Priameia virgo V., unam longe a. alias specie ac pulchritudine insignem... raptam ferunt L., a. omnes fratris filii superbiae infestus L., tua a. omnes experientia T.; od tod stopnjujoč poleg komp. in superl.: scelere a. alios immanior omnes V., a. alios miserandi magis L., longe a. alios acceptissimus militum animis L., a. cunctas mulieres longe deterrima coniuga Ap.; pogosto a. omnia predvsem, nadvse, (prav) posebno: a. omnia deplorati erant equites L., dulces a. omnia Musae V.

3. časovno: pred: a. hunc diem Ter., neque ante adventum C. Verris neque post decessionem Ci., et ante Epaminondam natum et post eius interitum N., a. urbem conditam Ci. pred ustanovitvijo (rim.) mesta, a. decemviros creatos L.; predlog včasih (poseb. relativu) zapostavljen: N., diem statuo, quam ante... Ci.; z abl. mensurae: multo a. noctem L., aliquanto a. adventum meum Ci., tot annis a. civitatem datam Ci.; časovno določilo opisano: a. praeturam, a. tribunatum Ci., a. Verrem praetorem Ci. pred Verovo preturo, qui honos... habitus a. me est nemini Ci. pred menoj = pred mojo dobo, a. legem Gabiniam Ci. pred uveljavitvijo Gabinijevega zakonskega predloga, a. tubam V. preden zadoni tuba.

barv|a ženski spol (-e …)

1. (obarvanost) die Farbe (dlake Haarfarbe, kože Hautfarbe, las Haarfarbe, jesenska Herbstfarbe, prevladujoča Hauptfarbe); die Färbung (lesa Holzfärbung, bela Weißfärbung, črna Schwarzfärbung)
bela barva die weiße Farbe, das Weiß
rdeča barva die rote Farbe, das Rot

2. (barvilno sredstvo) die Farbe (disperzijska Binderfarbe, Dispersionsfarbe, klejna Leimfarbe, mešana Mischfarbe, oljna Ölfarbe, slikarska Malerfarbe, vodna Wasserfarbe, živilska Lebensmittelfarbe), das Färbemittel
osnovna barva die Grundfarbe, der Haftgrund
barva za pirhe die Eierfarbe
tuba z barvo die Farbtube

3. pri kartah: die Farbe
dolga barva lange Hand
založiti barvo die Farbe verlegen
priti z barvo die Farbe ausspielen
pokazati barvo die Farbe bekennen
dati barvo na barvo Farbe bedienen

4. barve množina:
nacionalne barve (zastava) Nationalfarben množina, šport Klubfarben, Nationalfarben
zastopati barve für eine Mannschaft kämpfen/antreten

5. … barve -farben, -farbig (čokoladne barve schokoladenfarbig, schokoladenfarben, barve kože hautfarben, malinove barve himbeerfarben, peščene barve sandfarben, sandfärbig)
|
spremeniti barvo sich verfärben
sprememba barve nezaželena: die Verfärbung
puščati barvo abfärben, sich verfärben, v tekočinah: auslaufen
puščanje barve die Anfärbung, die Verfärbung, das Auslaufen
obstojnost barve die Farbbeständigkeit, die Farbechtheit
popačenje barve der Farbstich
nanašati barvo eine Farbe auftragen
nanašanje barve der Farbauftrag
reprodukcija barve die Farbwiedergabe
simbolika barve die Farbsymbolik
zaznavanje barv / čut za barve der Farbensinn
nauk o barvah die Farbenlehre
|
figurativno spreminjati barve (zardevati ipd.) die Farben wechseln
priti s pravo barvo na dan figurativno Farbe bekennen
slikati/prikazovati v mračnih barvah in den schwärzesten Farben malen/ schildern