Franja

mule¹ [rnju:l] samostalnik
zoologija mula, mezeg
botanika, zoologija bastard, križanec
pogovorno trmoglavec, mulec
tehnično predpredilni stroj
tehnično vlačilec, traktor; natikač

as obstinate as a mule trmast ko mula

mule¹ [mül] féminin mula; figuré, familier trmoglavec

capricieux, têtu comme une mule muhast, trmast kot mula
chargé comme une mule otovorjen kot mula
avoir une tête de mule biti bedasto trmoglav

ostinato

A) agg.

1. trdovraten, trmast

2. nepopustljiv, vztrajen

B) m

1. trmoglavec

2. glasba ostinato

Querkopf, der, svojeglavec, trmoglavec; čudak, posebnež

Querschläger, der, odbita krogla; figurativ trmoglavec

recalcitrant [rikǽlsitrənt]

1. pridevnik (recalcitrantly prislov)
uporen, nepokoren, neposlušen, neubogljiv; trdoglav, trmast, kljubovalen

to be recalcitrant to explanation trmasto se upirati neki razlagi (tolmačenju)

2. samostalnik
upornež, neposlušnež, trmoglavec

superbus 3 (iz *super-bhu̯os: super in indoev. kor. *bhū- biti; prim. fuō, fuī in gr. ὑπερ-φυής)

I. (v negativnem pomenu)

1.
a) (o osebah) visoko (mogočno, moško) se noseč, ošaben, prevzeten, napihnjen (napuhnjen), ohol, domišljav, nadut, aroganten, predrzen (naspr. moderatus): non decet superbum esse hominem servom (= servum) Pl., superbum se praebuit in fortuna Ci. ep., superbus iuvenis, victor, superbae gentes V., domini V., Lucr., reges Poeta ap. Ci. ep., Lucr., diva Tib., utrum superbiorem te pecunia facit an … Ci. ep., laudato pavone superbior O., familia superbissima L., superbissimus homo Auct. b. Afr., homines … nocentissumi et idem superbissumi S.; šalj. v besedni igri: faciam ego hodie te superbum, nisi hinc abis Pl. naredim te visoko nesenega (= visokega) = pretepem te, da te bodo morali odnesti (ošabneži se namreč dajo raje nositi ali voziti, kot da bi sami hodili); z abl. causae (zaradi česa): viribus superbi Pl., donati omnes opibusque superbi V., superbus ambules pecuniā H., meo nunc superbus incedis malo H., parto regno superbus Cu.; kot subst. superbus -ī, m ošabnež, prevzetnež, oholež, napihnjenec, napuhnjenec, domišljavec, trmež, trmoglavec, kljubéstnik: parcere subiectis et debellare superbos V., procax et superbus Sen. ph.; kot priimek kralja Tarkvinija mlajšega Superbus -ī, m Ošabni, Prevzetni, Samosilni: Ci., L., O. idr. Adv. α) superbē: superbe et crudeliter imperare C., superbe alicui imperare (naspr. humiliter servire) L., superbe dominari L., superbe respondere N., superbe saeveque agere T., legatos appellare superbius Ci., preces alicuius superbius accipere T., decreta alicuius superbissime repudiare Ci., suas virtutes contra fortunam superbissime iactant L. β) (predklas.) superbiter: illa superbiter imperat Afr. ap. Non., superbiter contemtim conterit legiones Naev. ap. Non.; prim. Non. (p. 325, 5)
b) (o živalih) ošaben, šopireč se, šopiren: lupi Val. Fl., galli Mart., ales (sc. Phoenix) Mart.

2. metaf. (oz. analogno o neživih subj. in abstr. pojmih) visokonošen, visokonos, visoko noseč se, ošaben, prevzeten, domišljav, ohol, nečimrn (ničémuren), napihnjen, strog, izbirčen: arces, fasces H., aures L., oculi O., dens H. izbirčen, corpus H. izbirčno = razneženo, pomehkuženo, superbo (= fastidienti) ab inguine H., gressus glomerare superbos V. visokonoso (domišljavo) dirjati, manus, vultus Sen. tr., ignis, ratis Val. Fl., regna Tib., dictum, responsum, vita Ci., non enim est inhumana virtus neque immanis neque superba Ci., victoria, quae naturā insolens et superba est Ci., ius Ci., iura, pax L., facinora S., iussa V., verba O., fortuna H., mores Pr., honor Stat., animus Iuv., superbius factum Auct. b. Afr., aures, quarum est iudicium superbissimum Ci. zelo stroga, izborna, lex superbissima L., superbissimus titulus Plin. iun., superbum est … et non ferendum dicere Ci. priča o prevzetnosti, aliud consilium (sc. instituere) superbum Ci. bi bilo prisilno, bi bilo prevratno; pesn. z inf.: quondam Herculeam servare superba pharetram Sil.; subst. n.: ne superbum esset Ci. da to ne bi bilo videti prevzetnost, da to ne bi bila prevzetnost, superba loqui Plin. iun. prevzetno govoriti. —

II. (v blagem, pozitivnem pomenu)

1. (o osebah) ponosen, vzvišen, visok, izvrsten, odličen: Atridae H., tui … iudiciis debes esse superba viri O. ponašati se, Aiaci non est tenuisse superbum O. slavno, hinc populum late regem belloque superbum venturum (sc. esse) V., Phoebe superbe lyrā Tib., quo fas est ire superbas virtute et factis animas Sil.

2. metaf. (o neživih subj. in abstr. pojmih) imeniten, krasen, sijajen, odličen, slaven, bleščeč, dičen: apparatus habitusque L., ostrum aulaea V., postes auro spoliisque superbi V., superba civium potentiorum limina H., sedes superbae V., Cat., Ilium V., domus Sen. tr., palla O., arca Mart., illa quidem (sc. mensa) lauta est dapibusque instructa superbis Mart., merum H. izvrstno, triumphus H., coniugio, Anchisa, Veneris dignate superbo V.; occ.: pira Col., Plin. slastne hruške, olivae Plin. plemenite olive (neka debelejša, bolj mesnata vrsta oliv), herba Ap. h. = kamilica.

testardo

A) agg. trmast

B) m (f -da) trma, trmoglavec, trmoglavka

Trotzkopf, der, trmoglavec; Tierkunde trdoglav, mrtvaška ura

wack [wæk] samostalnik
ameriško, sleng čudak; trmoglavec

wronghead [rɔ́ŋhed]

1. samostalnik
trmoglavec, svojeglavec, debeloglavec, zabitež, zabita oseba; prismoda

2. pridevnik ➞ wrongheaded

самодур m omejen, samovoljen čudak; trmoglavec, doimišljavec; primitiven tiran

строптивец m (gov.) trmoglavec; upornik, nepokornež

упрямец m trmoglavec

temèrutin m, mn. temèruti, temèrutka ž (t. temerrüd, ar.) dial.
1. trmoglavec -vka
2. zmedenec -nka

beggar¹ [bégə] samostalnik
berač; revež, revček
pogovorno fant, možak

set a beggar on horseback and he will ride to the devil tisti, ki naglo obogatijo, so največji naduteži
dull beggar dolgočasnež
stubborn beggar trmoglavec
little beggars otročički, živalice
lucky beggar srečnež
insolent beggar nesramnež
beggars should (ali must) be no choosers reveži se morajo zadovoljiti z malim
the beggar may sing before the thief revež ne more nič zgubiti
to know s.o. (s.th.) as well as a beggar knows his bag dodobra koga (kaj) poznati

cabezón, -ona debeloglav; trmast

cabezón m trmoglavec

crâne [krɑn] adjectif odločen, smel, pogumen, drzen; bahav; brezhiben; sijajen, famozen; masculin lobanja; figuré razum, familier glavica; bahač; nepremišljen drznež, tvegalec

crâne dénudé pleša
crâne épais trmoglavec, trda buča
fracture féminin du crâne zlom lobanje
il a le crâne dur on ima trdo glavo, s težavo razume
il a l'air crâne videti je drzen
bourrer le crâne à quelqu'un komu neresnične, lažnive stvari vbijati v glavo
se briser, se fendre le crâne lobanjo, glavo si potolči
mettre son chapeau en crâne nadeti si klobuk postrani
se mettre quelque chose dans le crâne vbiti si kaj v glavo

drènov -a -o (ijek., ek.) drenov: čovjek -e glave trmoglavec; zdrav kao -a srž zdrav kot dren

fērro m

1. kem. železo (Fe):
ferro dolce mehko železo
ferro battuto kovano železo
ferro crudo grodelj
digerire il ferro pren. imeti dober želodec
sentirsi in una botte di ferro pren. čutiti se varnega, mirnega
toccare ferro pren. potrkati na les (proti zlim silam)
di ferro pren. železen, močen, trden, trd
testa di ferro pren. trmoglavec, trma
cuore di ferro pren. trdo, neusmiljeno srce; trdosrčnež, krutež
alibi di ferro pren. trden, neizpodbiten alibi
raccomandato di ferro človek z zelo močnimi priporočili

2. železen ali kovinski predmet:
accomodare qcs. con un ferro popraviti kaj z železnim predmetom
i ferri del mestiere (delovno) orodje
essere sotto i ferri del chirurgo pren. biti pod nožem, imeti operacijo
battere due ferri a un caldo pren. imeti dve železi v ognju
ferro da stiro, da stirare likalnik
ferro di cavallo podkev
a ferro di cavallo v polkrogu
tavola a ferro di cavallo polkrožna miza
ferro da calza pletilka

3. knjižno meč:
incrociare i ferri prekrižati meče
essere ai ferri corti pren. biti hudo sprt
mettere a ferro e fuoco pren. uničiti z ognjem in mečem

4. (zlasti v pl.) okovi:
condannare ai ferri obsoditi na prisilno delo

5. (zlasti v pl.) gradela, žar:
bistecca ai ferri zrezek na žaru
PREGOVORI: battere il ferro finché è caldo preg. kuj železo, dokler je vroče