Franja

fliegen (flog, ist geflogen) leteti, prileteti, odleteti; Fahne: plapolati; Puls, Hände usw.: trepetati; leteti iz službe; durch ein Examen fliegen odleteti, pasti, pogrniti; auf etwas fliegen biti nor na (kaj) transitiv (..., hat geflogen) pilotirati

flimmern migljati, migotati, brleti; Herzvorhöfe: trepetati; (putzen) zloščiti, loščiti

flirren Licht: trepetati; (surren) brenčati

frēmere v. intr. (pres. frēmo)

1. kipeti, prekipevati (od česa), biti razburjen; trepetati; razganjati (koga):
fremere di desiderio prekipevati od poželenja
freme di desiderio razganja ga od poželenja
fremere dentro di se v sebi zadrževati razburjenost

2. pren. knjižno šumeti, bučati

frémir [fremir] verbe intransitif šumeti, hrumeti; kipeti, vreti (voda), lahno se premikati; figuré tresti se, trepetati, drhteti (de od)

frémir de tous ses membres tresti se po vsem telesu
frémir de peur, d'impatience, de colère tresti se od strahu, nestrpnosti, jeze
je frémis groza me obhaja

grue [gru:]

1. neprehodni glagol
zgražati se; trepetati

2. samostalnik
zgražanje; trepetanje

kìptati kìptīm in kȉpćēm ekspr. kipeti, drhteti, trepetati: u njemu je sve kiptalo od zadovoljstva

lèperiti -īm dial. trepetati: sjenke bliskog sumračja lepere s prozračnog neba; ševa leperi u zraku, u vazduhu

lepètati lèpećēm
1. plahutati: guske lepeću krilima
2. plapolati: platno lepeće u vjetru
3. goreti, trepetati: u očima joj lepeće radost

lȉbati -ām
1. zibati se, majati se, gugati se: liba mi pod nogama
2. trepetati, drhteti: srce mi je libalo u tjeskobi

mācerō -āre -āvī -ātum (prim. māceria)

1. (o)mehčati, (o)mečiti, (raz)močiti, namočiti (namakati), omočiti (omakati), zamočiti, čímžati: lupinum Varr., salsamenta Ter., lini virgas Plin. namakati, calcem, calcis glebas Vitr. namočiti (namakati; prim. mācerātiō), fimum assiduo liquore Col., aliquid fumo Plin. (po)vodíti, prekaditi (prekajevati).

2. klas. le metaf.
a) (telesno) (o)slabiti, vzeti (jemati) moč, izčrpa(va)ti, (iz)mučiti, mrcvariti, trpinčiti, trapiti, izčimžati: Col., Plin., Vell., Fl., multos iste morbus macerat Pl., siti maceratus Cu., alterum annum circumvallatos inclusosque nos fame macerant L. nas mučijo.
b) (duševno) potreti, gristi, žalostiti, cvéliti, pekliti, ujesti (ujedati), gristi, mučiti, vznemiriti (vznemirjati), uničiti (uničevati), povzročiti (povzročati) tesnobnost, spraviti (spravljati) v slabo voljo, ugonobiti (ugonabljati), trapiti: Pac. ap. Non., Q., illorum me alter cruciat, alter macerat Pl., me macerat Phryne H., macerat invidia Lucr., quae vos … cum reliqueritis, macerent desiderio L., egomet me coquo et macero et defetigo Pl., cur me excrucio? cur me macero? Ter.; med. = medle(va)ti, trepetati: macerari desiderio Sen. ph. ali ex desiderio Afr. fr., macerari lentis ignibus H. medleti od trajne žarne (strastne) ljubezni, maceror interdum, quod sim tibi causa dolendi O.; pren.: non tamen exspectationem nostram macerabo singulos producendo Sen. ph. = ne bom nas predolgo puščal v negotovosti (v pričakovanju).

micō -āre -cuī

1. trzajoč ali trepetajoč se gibati sem in tja, trzniti (trzati), pomigniti, migati, pomiga(va)ti, (za)drgetati, (za)drhteti, (za)trepetati, (s)tresti se, utripniti (utripati): Enn. ap. Serv., Luc. ap. Non., Tib., Sen. tr. idr., cor micat O. ali corda timore micant O. drhtijo, semianimes micant digiti V., arteriae micant Ci. bijejo, utripajo, linguis micat ore trisulcis V. (kača) miglja z jeziki, anguis cervice micans Ci., micat (sc. equus) auribus V. miga (striže) z ušesi, micuere fontes Lucan. so privreli.

2. occ. (digitis) micare prste hitro iztezati in dajati drugim uganiti, koliko jih je (pustna igra, še danes popularna v južni Italiji (imenovana alla mora), ki so jo poznali tudi Nemci pod imenom „Fingerlein snellen“; s to igro so Rimljani tudi odločali o negotovih stvareh): Varr. ap. Non., micando victus Ci., quid enim sors est? idem propemodum, quod micare, quod talus iacere, quod tesseras Ci., patrem et filium pro vitā rogantes sortiri vel micare (s pustno igro srečkati (žrebati)) iussit Suet., micando digitis tribus Aug.; od tod preg.: dignus est, quīcum (= quocum) in tenebris mices Ci. s njim lahko v temi skušaš srečo (žrebaš) na prste = poštenjak je; podobno: Petr., Fr., Aug.

3. (za)migljati, (za)iskriti (se), (za)kresati se, (za)svetlikati se, (za)lesketati se, (za)blesteti, (za)bliskati se, (za)bleščati se, (za)sijati, (za)žareti, (za)žariti se, sevati, utripniti (utripati), (po)bliskati se (pobliskavati): Acc. ap. Prisc., H., Lucr., Sen. ph., Lact. idr., aether ignibus micat V., inter horrendos fragores (med gromom) micare ignes L., fulmina micabant, micabant flammae L. so švigale, so švigali, micant gladii, micare gladiis L., micantes fulsere gladii L., micans stella O., radius sole micantior Prud., micans aurum O., oculis micat ignis V. ogenj mu žari (šviga) iz oči, oči se mu iskrijo, vultum hostis ardore animi micantem ferre non potuit L. od duhovnega žara iskreč se pogled; z acc.: sanguineumque micant ardorem luminis orbes V. (Cul.) izžarevajo krvavi žar.

palpitare v. intr. (pres. palpito)

1. utripati

2. pren. trepetati:
palpitare per qcn. trepetati za nekoga

palpitate [pǽlpiteit] neprehodni glagol
biti, utripati (srce); trepetati, drhteti (with od)

of palpitating interest izredno zanimivo

paveō -ēre, pāvī (prim. gr. πτοιέω (πτοέω) bojim se, πτοία (πτόα) strah, bojazen) od strahu (vz)trepetati, zatrepetati, bati se, plašiti se koga, česa, v strahu biti zaradi koga, česa, pred kom, čim, v skrbeh biti zaradi koga, česa, tesno biti komu pri srcu; z abl. causae: mentes speque metuque pavent O., p. novitate O., admiratione L.; z gr. acc.: pavet agna lupos H., p. vana miracula L., omnia S., casum T., nec pedibus tantum pavendas serpentes Plin. iun. ni se treba samo nogam bati kač; z ad in acc.: p. ad omnia L., ad singulos nuntio L., ad necopinatum tumultum L.; z dat. (= za koga): Pl., Ter., Aur., sibi pavens T. v skrbeh zase; z inf.: pavetque laedere umbras O., nec illae numerare aut exigere plagas pavent T., nec pavet hic populus pro libertate subire Lucan.; z ne in cj.: id paves, ne ducas tu illam Ter., paventibus cunctis, ne eadem quae sub Gallieno fuerant provenirent Vop.; adj. pt. pr. pavēns -entis od strahu drhteč, trepetajoč, tesnobnih občutkov, v strahu, (pre)plašen, boječ: S. idr.; pl. paventes Plin. iun. strašljivci, bojazljivci, boječneži (naspr. securi).

quail² [kwéil] neprehodni glagol
drhteti, trepetati (before pred)
ustrašiti se česa, kloniti, obupati

quaver [kwéivə]

1. samostalnik
glasba triler, tremolo
glasba osminka

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
tresti se, trepetati
glasba tremolirati (zlasti z out)
peti s tresočim glasom; povedati s tresočim glasom, izjeclati

quiver³ [kwívə]

1. neprehodni glagol
drhteti, drgetati (with od)
trepetati (in the wind v vetru)

2. prehodni glagol
potresti, zatresti; prhutati (to quiver one's wings prhutati s perutmi)

schwirren brneti (tudi Musik); brenčati; Insekten: leteti (z utripanjem kril), trepetati; im Kopf: brenčati

sfarfallare² v. intr. (pres. sfarfallo)

1. frfotati, letati

2. ekst. pren. frleti, biti nestalen, površen (pri delu, čustvih)

3. ekst. delati grobe napake

4. migetati, trepetati (televizijska slika, luč)