Franja

pavor (stlat. pavōs) -ōris, m (pavēre) trepet(anje), tresenje, drget(anje), tesnoba, prepadenost, nelagodje, strah, prestrašenost, bojazen, groza, srh, zona: Enn. ap. Ci., Hirt., O., Lucr., Lucan., Sil. idr., inconsultus, simulatus L., caecus T., pavor, metus mentem loco movens Ci., pavorem facere (o okoliščinah) L. vzbuditi (vzbujati), navda(ja)ti, pavorem alicui inicere, offundere L. koga spraviti v strah, preplašiti, prestrašiti koga, p. aquae Plin. strah pred vodo, hidrofobija, pavor est ali pavor aliquem capit, ne … L. (po skladu glag. timendi); pl. pavōrēs T., Lucan., Plin., Val. Fl. tesnobni občutki, stiske, strahovi, bojazni; occ.

1. radostni drget, drget zaradi željnega pričakovanja, napeto pričakovanje: Sil., dum ruunt currus, haurit corda pavor pulsans V.

2. nabožni strah, verski strah, versko spoštovanje, strahospoštovanje, bojazen: priscus Sil. — Pooseb. Pavor -ōris, m (= gr. Φόβος) Pávor = „Strah“, bog strahu: L., Val. Fl., Arn., Lact.

Opomba: Star. soobl. pavōs -ōris, m: Naev. fr., Pacuv. fr.

quake¹ [kwéik] samostalnik
drget, trepet
pogovorno potres

quiver² [kwívə] samostalnik
drget, drhtenje, trepet

in a quiver (of) drhteč (od)
with a quiver z drhtečim glasom

reformīdātiō -ōnis, f (reformīdāre) zgražanje, zgrozitev, prestrašenje, strah, trepet: in suasione aut spem aut reformidationem deliberantis Ci. (Partitiones oratoriae 11).

shiver² [šívə]

1. samostalnik
drget, drhtenje, trepet(anje), tresenje, šklepet(anje), kurja polt

the shiver mrzlica, tresavica
to be (all) in a shiver tresti se kot trepetlika
it gave me the shivers mraz (srh) me je spreletel

2. neprehodni glagol
drhteti (with excitement od razburjenja)
tresti se (with cold od mraza)
plapolati (v vetru) (jadro ipd.)

strépnja ž trepet

thrill¹ [ɵril] samostalnik
drget, trepet; vznemirjenje, razburjenje; pretres; drhtenje, srh, mravljinci
sleng razburljivo, srhljivo, grozljivo književno delo

a thrill of joy radostno vznemirjenje

tremble¹ [trembl] samostalnik
tresenje, trepet(anje), drhtenje

to be all of a tremble po vsem telesu drhteti (drgetati, se tresti)

trēmito m drget, trepet (tudi ekst.):
ebbe un tremito d'orrore obšla ga je groza
esser scosso da un tremito di zatrepetati od

tremor moški spol trepet(anje), drget

tremor -ōris, m (tremere)

1. trés, trésenje, tresávica, tresávost, trepèt, trepetánje, trepetávost, drgèt, drgetánje, drgetávost, drhtênje, drhtávica, drhtávost, trémor: Pl., Plin., Macr., Veg., Cl. idr., ut terrorem pallor et tremor consequatur Ci., pallor et tremor et dentium crepitus L., gelidus per ossa cucurrit tremor V. od groze mraz spreleti kosti, od groze se mraz razleze po kosteh, nervorum torpor tremorque Sen. ph., tremor omnium membrorum L., tremor quassat artūs Sen. tr. ali errat per artus Sen. tr., tremor ignium clarus Lucr.; occ. (zemeljski) potres: Sen. ph., Cl. idr., Tellus magno tremore omnia concutiens O., unde tremor terris (sc. sit) V.; pl.: Lucan., Plin. idr., tremores labantis soli Sen. ph., tremores terrae Gell., late disserpunt inde tremores Lucr., sollicito manes totumque tremoribus orbem O.

2. meton. predmet, ki vzbuja trepet ali strah = strah, strašilo, groza: Ponti, saevi Hydaspis Petr., silvarum, ludi Mart.

tremore m

1. stresanje, tresenje; drget

2. med. drhtenje, tresenje, tresavica

3. pren. trepet, strah

trémur -e n

1. drhtenje, drget, trepetanje, trepet

2. tresljaj

trepêtec -tca m drhtanje, trepet, strah: trepetec ga obhaja

trepidación ženski spol drget, trepet

tréšnja ž
1. tresenje, otresanje: trešnja drveta radi pribiranja plodova
2. otresanje, iztresanje, iztepanje: trešnja ćilima
3. trepet: puk pristupi sa strahom i -om
4. potres: trešnja uništi, razori grad

dreaded [drédid] pridevnik
ki se ga bojijo, ki je strah in trepet

horror -ōris, m (horrēre)

I.

1. štrlenje, sršenje: h. comarum (las) Val. Fl., nullo horrore comarum (listja) excussae barrus Lucan.

2. tresoče (se) gibanje, (s)tresljaj: pontus non horrore tremit Lucan. od valovanja, h. soli Fl.

3. metaf. hrapavost, grobost: ille horror dicendi Q. oni grobi jezik. —

II.

1.
a) zdrznjenje —, drget —, drhtavica od mraza, srh, stresajoči mraz: h. validus Cels., horror atque etiam febricula permanet Cels., aquilo horrores excitat Cels., quoniam (Attica = Atikova hči) iam sine horrore est Ci. ep., febrium cum horrore et multa membrorum quassatione Sen. ph.
b) drget —, trepet —, mraz ob veliki čustveni napetosti, poseb. ob strahu, bridkosti idr.: ciere horrorem membris Lucr., mihi frigidus horror membra quatit V., vidi … tremulo ramos horrore moveri O., tremulus maestis orietur fletibus horror Pr.; meton. o tem, kar drget povzroča: validi ferri natura et frigidus horror Lucr. trepetajoča mrzlota, Boreae ferus h. Val. Fl. mraz, ruptis e nubibus horror effugit Val. Fl. toča, serrae stridentis acerbus h. Lucr. ostro škrtanje.

2. metaf. groza, zgražanje, strah(ota), prestrašenost, zona: ea res me horrore afficit Pl., qui me horror perfudit Ci., me … saevus circumstetit horror V., armorum ingruit horror V. grozen žvenket, arrectae horrore comae V., horror ingens spectantes perstringit L., me luridus occupat horror O., horror animum subit T., h. multificus Val. Fl., gelidus horror conspecti consulis Sil., incertis lymphata horroribus urbs Stat., exsanguis h. Cl.; horror est z inf.: quod spectare … quoque horror est Plin. strahota je, strašno je, meton. strah, groza = ki (kar) vzbuja strah, grozo: Scipiadas, … Carthaginis horror Lucr., iacet campis Carthaginis horror Sil., qui gentibus horror pergit! Val. Fl., interea patrias saevus venit horror ad aures Val. Fl. strašna vest; occ.
a) sveti strah, spoštovanje, strahospoštovanje: cum perfusus horrore venerabundus adstitissem L., animos horrore imbuerat L., arboribus suus horror inest Lucan., hic numinis ingens h. Val. Fl., nemoris sacer horror Stat.
b) drhteče vznemirjenje veselega občudovanja, — radosti: ibi me … quaedam divina voluptas percipit atque horror Lucr., laetus per artus horror iit Stat.

coruscus 3

1. stresajoč (se), majajoč se, majav, kolebajoč se, zibajoč se, tresoč se: silvis scaena coruscis … imminet V., coruscis cum fremit ilicibus … Appenninus V., cristis capita alta (grški acc.) corusci V. z mahajočimi perjanicami na glavah; šalj.: omni corusca prae tremore fabulor Pl. govorim zgolj trepet; pren. omahljiv, omahujoč: ἐνϑύμημα c. Gell.

2. pren. bleščeč, blesteč, lesketajoč se, svetlikajoč se, iskreč se, spreminjast: imber Varr., sol, ensis, mucro V., ignis H. = blisk, lumina ali fulgura Lucr., lampades O., Iovis dextra H. ali dextra dei Prud. bliskajoča; enalaga: Pyrrhus … telis et luce coruscus aënā V., purpurei cristis iuvenes auroque corusci V., ferroque auroque corusci viri Stat. Kot subst. coruscus -ī, m (sc. ignis) blisk: It. (z vulg. obl. scoruscus), Ven.

Furcht, die, (-, ohne Plural) strah (tudi Philosophie, psychologisch), bojazen; Furcht haben (vor) bati se (česa/koga); jemandem Furcht einflößen/einjagen vlivati (komu) strah/naganjati (komu) strah v kosti; in Furcht setzen prestrašiti; um jemanden in Furcht sein biti v strahu za (koga); Furcht und Zittern strah in trepet; ohne Furcht und Tadel neustrašen; Furcht und Hoffnung strah in upanje, up in strah