Franja

castle¹ [ká:sl ameriško kǽsl] samostalnik
grad; trdnjava (šah)
poetično velika ladja

castles in the air (ali in the skies, in Spain) gradovi v oblakih

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

cetáte -ăţi f trdnjava, (utrjeno) mesto
□ cetate de scaun ist. prestolnica

citadel [sítədəl] samostalnik
citadela, trdnjava
figurativno zadnje zatočišče, branik

citadelle [sitadɛl] féminin mestna trdnjava, (utrjen) grad; figuré branik, trdnjava

Feste, die, (-, -n)

1. trdnjava

2. Pflanzenkunde dimek

Festung, die, (-, -en) trdnjava, utrdba; (Haft) ječa

flanker [flǽŋkə] samostalnik
vojska trdnjava, ki brani z boka
množina vojaki, ki napadajo z boka

fort [fɔ:t] samostalnik
utrdba, trdnjava
ameriško trgovska postaja

to hold the fort braniti se

fortăreáţă -éţe f trdnjava

fōrte

A) agg.

1. močen, krepek, silen:
è forte come un toro močen je kot bik
dare man forte a qcn. pren. komu priskočiti na pomoč, koga braniti
forte volontà močna volja
essere forte in una disciplina biti dober, močen v kaki disciplini, stroki
uno Stato forte močna država
un forte scapaccione močna klofuta

2. učinkovit:
rimedio forte učinkovito zdravilo

3. velik, hud:
una forte somma velika vsota
è un forte bevitore hud pivec je

4. težak, mučen, neprijeten:
parole forti težke besede
è stato un colpo forte per lui to je bil zanj hud udarec

B) avv.

1. močno, hudo:
picchiare forte močno udrihati
è arrabbiato forte hudo je jezen

2. hitro:
camminare forte hitro hoditi

3. glasno:
parlare forte glasno govoriti

4. veliko:
mangiare forte veliko jesti
giocare forte igrati za velike vsote

C) m

1. trdnjava, utrdba

2. moč, vrlina:
la puntualità non è il suo forte točnost ni njegova vrlina

3. jedro:
il forte dell'esercito jedro vojske
nel forte della mischia v najhujšem metežu

forteresse [-tərɛs] féminin trdnjava

forteresse volante (aéronautique) leteča trdnjava

fortezza f

1. trdnjava:
espugnare, prendere una fortezza zavzeti trdnjavo
fortezza volante aero leteča trdnjava

2. trdnost, odpornost:
la fortezza di un tessuto odpornost tkanine
dimostrare fortezza nelle avversità pokazati se trdnega v nesrečah

3. podloga

fòrtica ž (it. fortezza) fortica, trdnjava

fortress¹ [fɔ́:tris] samostalnik
trdnjava, utrdba

fuerte moški spol utrdba, trdnjava; glasba forte

el canto es su fuerte petje je njegova močna stran

fuerza ženski spol (telesna) moč, sila; odločnost, pogum; nasilje; posilstvo; trdnjava; vojna sila

fuerza de la costumbre moč navade
fuerza mayor višja sila
fuerza motriz gonilna sila
fuerza de sangre živalska, konjska sila; polnokrvnost
fuerza de tracción vlečna sila
fuerza de vapor parna sila
es fuerza potrebno je, treba je
hacer fuerza a alg. koga prisiliti, koga skušati prepričati
usar de fuerza uporabiti silo
a fuerza de s pomočjo, s
a fuerza de armas z oboroženo silo
a fuerza de brazos z marljivim delom; s silo
a fuerza de manos z vztrajnostjo
a fuerza de tiempo sčasoma
a viva fuerza, con toda la fuerza z vso silo, siloma
a la fuerza neobhodno; vsekakor; samoumevno
a la fuerza ahorcan sila kola lomi
fuerza a fuerza z vso silo
en fuerza de s pomočjo, s; po, zaradi
por fuerza s silo, siloma, nasilno; vsekakor; samoumevno
fuerzas pl vojna sila
fuerzas aéreas zračne sile
fuerzas armadas oborožene sile
fuerzas navales pomorske sile
cobrar fuerzas zbirati moči; ozdraveti
dar fuerzas krepiti
sacar fuerzas de flaqueza iz nuje napraviti krepost; ojunačiti se

grâd m, mest. u grádu, mn. grȁdovi, rod. gradóvā
1. mesto: glavni grad metropola; gornji, donji grad vječni, večni grad Rim; studentski, filmski, univerzitetski grad; grad mrtvih pokopališče; cijeli grad govori o tome
2. grad, trdnjava, citadela: Ljubljanski grad, gl. tudi burg

Hochburg, die, figurativ trdnjava

Hort, der, (-/e/s, -e) zaklad; (Asyl) pribežališče, zavetišče; figurativ trdnjava; (Kinderhort) jasli, vrtec