Franja

entbehren pogrešati; (auskommen ohne) shajati brez; (fehlen) manjkati (er entbehrt einer Sache manjka mu česa); nicht der Tragik entbehren ne manjkati (komu/čemu) tragike

Lycophrōn -onis, acc. -ona m (Λυκόφρων) Likófron, grški tragik iz Halkide (Χαλκίς) na Evboji: utque coturnatum periisse Lycophrona narrant, O., carmina Battiadae latebrasque Lycophronis atri Stat.

Sophoclēs -is, m (Σοφοκλῆς) Sófokles, grški tragik (ok. l. 496—406): Ci. (z voc. Sophocle), H., Sen. ph., Q., Vell., Gell. (z gen. Sophocli), Val. Max. (z acc. Sophoclea). Od tod adj. Sophoclēus 3 (Σοφόκλειος) Sófoklov, sofokléjski: sed tu nullos ne tecum libellos? an pangis aliquid Sophocleum? Ci., cothurnus V., O., Mart., cothurni Mart.

Theodectēs -is in -ī, m (Θεοδέκτης) Teodékt, grški govornik in tragik iz Kilikije (4. stol.), Izokratov in Aristotelov učenec, znan po dobrem spominu: Ci., Q., Gell., Val. Max.

trágico tragičen; žalosten

actor trágico traged
autor, poeta trágico pisec tragedij
trágico m tragik, pesnik tragedij; traged, igralec v tragedijah

tragique [tražik] adjectif tragičen, tragiški; figuré žalosten, nesrečen; pretresljiv; masculin tragika, tragičnost; usodna nesreča

auteur masculin tragique pisec tragedij; tragik
(familier) ce n'est par tragique to ni nobena tragedija; to ni nič hudega
il a eu une fin tragique doživel je tragičen konec
prendre une chose au tragique stvar tragično vzeti, jemati
tourner au tragique obrniti se na tragično

Varius² 3 Várij(ev), ime rimskega rodu, od katerega sta najimenitnejša:

1. Q. Varius Hybrida Kvint Varij Hibrida, ki je kot tribunus plebis l. 91 sprožil po njem imenovani zakon lex Varia de maiestate; zakon je določal, naj se tisti, ki bi ščuval zaveznike na vojno, kaznuje kot veleizdajalec: Ci.

2. L. Varius Rufus Lucij Varij Ruf, Vergilijev in Horacijev prijatelj, tragik; njegovo glavno delo je bila tragedija „Thyestes“ (Tiest): V., H., Mart.

vātēs (redko vātis) -is, gen. pl. vātum, redko vātium, m, f (indoev. kor. *u̯āt- biti duševno (notranje) razburjen; preroška navdušenost, razvnetost; prim. got. wōds = stvnem. wuot besen, obseden, stvnem. wuot = nem. Wut, stvnem. Wuotan (germansko božanstvo), irsko fāith pesnik)

1. vedež, vedežíca, vedeževalec, vedeževalka, prerok, prerokinja: Enn. ap. Ci., Pl., H. idr., Cicero … quae nunc usu veniunt, cecinit ut vates N., affata fatidicorum et vatum Ci., insanus vates V., vates Sibylla V., o sanctissima vates, praescia venturi V., hāc suadente vate Ci., vera fuit vates (sc. Cassandra) O.

2. metaf.
a) (od božanstva navdahnjeni) pevec, pevka, pesnik, pesnica: H., Col., Stat., Sen. ph. idr., Maeonius (= Homerus) O., cothurnatus O. tragik, Aeneidos (= Vergilius) O., Lesbia (= Sappho) O., aureum saeculum poëtis et vatibus abundabat T. s pesniki in pevci.
b) prvak, vodilni mož, vodilno ime, največja avtoriteta v kaki znanosti ali umetnosti: medicinae Plin., Q. Scaevola legum clarissimus et certissimus vates Val. Max.

Ἀγάθων, ωνος, ὁ Atenec, Platonov prijatelj in grški tragik.

Αἰσχύλος, ου, ὁ slaven grški tragik.

τραγικός 3 (τράγος) 1. kozlovski, kozji. 2. a) tragičen, žaloigri primeren (lasten), ἀνήρ tragik (pesnik žaloiger); b) vzvišen, veličasten, slovesen, pretiran.

τραγῳδιο-ποιός, ὁ τραγῳδο-ποιός, ὁ (ποιέω) tragik, pesnik ali igralec žaloiger.

τραγ-ῳδός, ὁ (τράγος, ᾠδή) 1. tragik, pesnik ali pisatelj žaloiger. 2. igralec v žaloigri.