Franja

lad|ja¹ ženski spol (-je …)

1. pomorstvo das Schiff; -schiff (bojna Schlachtschiff, ekspedicijska Expeditionsschiff, piratska Seeräuberschiff, kontejnerska Behälterschiff, hladilna Kühlschiff, na vesla Ruderschiff, svetilnik Feuerschiff, za prevoz rud Erzschiff, za vrtanje Bohrschiff, linijska Linienschiff, vojska oskrbovalna Nachschubschiff, Versorgungsschiff, pomožna Hilfsschiff, potniška Fahrgastschiff, Passagierschiff, vojska poveljniška Flaggschiff, reševalna Bergungsschiff, Hebeschiff, vojska sanitetna Lazarettschiff, sestrska Schwesterschiff, sovražnikova Feindschiff, šolska Schulschiff, trgovska Handelsschiff, vikinška Wikingerschiff, vojna Kriegsschiff, vojska zaščitna/eskortna Geleitschiff)
… ladje/ladij Schiffs-
(trčenje der Schiffszusammenstoß, položaj der Schiffsort, ime der Schiffsname, krst die Schiffstaufe, lastnik der Schiffseigner, posadka die Schiffsbesatzung, vodenje die Schiffsführung)
ladja je nasedla das Schiff liegt fest
zavzeti ladjo ein Schiff entern
na ladji auf dem Schiff, an Bord
delati na ladji (biti pomorščak) zur See fahren
na sredi ladje mitt(el)schiffs
letalo na ladji das Bordflugzeug
natovarjati/natovoriti na ladjo verschiffen
premestiti na drugo ladjo umschiffen
potovanje/vožnja z ladjo die Schiffsfahrt (eine Schiffsfahrt unternehmen)
prevažati z ladjo schiffen, verschiffen, schippern
prevoz z ladjo die Verschiffung
odvezati ladjo loswerfen

2.
tovorna ladja das Frachtschiff, der Frachter, -frachter
(potniško-tovorna Passagierfrachter, za razsuti tovor Schüttgutfrachter)

3. (čoln) das Boot; -boot (gasilna Feuerlöschboot, policijska Polizeiboot)
vojska izkrcevalna ladja das Landungsfahrzeug
pomorska reševalna ladja der Seenotrettungskreuzer

4. količina tovora: die Schiffsladung

5.
figurativno vesoljska ladja das Raumschiff
figurativno puščavska ladja (kamela) das Wüstenschiff

6.
živalstvo, zoologija portugalska ladja die Portugiesische Galeere, die Seeblase

7.
ladja norcev das Narrenschiff
podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo die Ratten verlassen das sinkende Schiff

ládja ship; (velika) vessel; (splošno, kolektivno) craft; (majhna) boat; pesniško argosy

cerkvena ládja nave
na ládji on board, on shipboard
sprednji (zadnji) del ládje bow (stern)
(žepna) bojna ládja (pocket) battleship
vojna ládja warsip, naval unit, man-of-war
bolniška ládja hospital ship
linijska ládja liner
potniška ládja passenger ship, passenger steamer
oskrbovalna ládja supply ship
ládja neredne plovbe za tovor tramp, (za premog) collier
prevozna ládja transport ship
šolska ládja training ship
trgovska ládja merchant ship, merchantman, pl merchantmen
petrolejska ládja (tanker) oil tanker
ládja na paro steamboat, steamer, steamship
ládja na lopate paddle steamer
ládj topničarka gunboat
zračna ládja airship, air liner
pomožna ládja auxiliary ship
roparska ládja pirate ship
poštna ládja mail boat
ribiška ládja fishing boat, trawler
gradnja ladij shipbuilding
graditelj ladij shipwright, shipbuilder
potovanje z ládjo, na ládji voyage
razbita, brodolomska ládja wreck
splovitev (krst) ládje launching (naming) of a ship
ládja na nafto oil-burner
ládja dolge plovbe ocean-going vessel
ládja je na poti (plove, je namenjena) v... the ship is bound for...
ládja je doživela brodolom, se je razbila the ship has been wrecked
dati ládjo v dok to dock a vessel
najeti ládjo to charter a ship
ládja je dobila luknjo the ship has sprung a leak
sploviti ládjo to launch a ship (ali a vessel)
privezati ládjo (z vrvmi) to moor a ship
ládja je v stiski the ship is in distress
ládja se je potopila the ship has sunk, the ship has gone down (ali to the bottom)
ládja se je prevrnila the ship has capsized
razstaviti, demontirati ládjo to break up a ship
vkrcati se na ládjo to board, to go aboard, to embark, arhaično to take ship (za for)
biti na ládji to be on board (ali on board ship, on shipboard)
zapustiti ládjo to abandon ship
zapeljati ládjo na sipino to run a ship aground

navézati (-véžem) | navezováti (-újem) perf., imperf.

1. legare, attaccare:
navezati tovor na osla legare la soma sull'asino

2. (nasloniti, naslanjati) appoggiare a, ricollegare a

3. publ. allacciare, annodare:
navezati prijateljstvo annodare rapporti di amicizia
navezati diplomatske stike allacciare relazioni diplomatiche

nosilnost ženski spol (-i …) die Tragfähigkeit, die Tragkraft; (tovor) die Nutzlast, das Ladegewicht; die Hebekraft

olájšati (bolečino) soulager, adoucir, calmer, apaiser ; (težo) alléger (tudi figurativno) , diminuer ; (nalogo) faciliter, rendre plus facile ; (vest) décharger

olajšati se s'alléger
olajšati komu bolečine, trpljenje soulager (ali adoucir, calmer, apaiser) la souffrance à quelqu'un
olajšati prehod čez reko faciliter (ali rendre plus facile) le passage de la rivière
olajšati plačevanje donner des facilités de paiement
olajšati si tovor alléger (ali diminuer) sa charge
olajšati si delo s stroji se faciliter le travail à l'aide de machines
olajšati si srce z govorjenjem, z jokom se soulager le cœur en parlant, en pleurant
olajšati si vest décharger sa conscience
v temni ulici so ga olajšali za denar il a été soulagé (ali délesté) de son argent dans une rue sombre
olajšati se (opraviti potrebo) familiarno se soulager

pláhta (-e) f

1. tendone:
vreči plahto čez tovor coprire il carico con un tendone

2. coperta (di lana)

3. pren. pezza, pezzo

pomorsk|i [ô] (-a, -o) maritim; narod: seefahrend; See- (tovor die Seefracht, blokada die Seeblockade, država der Seestaat, karta die Seekarte, moč die Seegeltung, policija die [Schiffahrtspolizei] Schifffahrtspolizei, Seepolizei, pot die Seestraße, reševalna služba der Seenotdienst, sila die Seemacht, trgovina der Seehandel, gradnje Seebauten množina, ljudstvo das Seevolk, zavarovanje die Seeversicherung)

ponjáva (-e) f

1. copertone, incerata:
pokriti tovor s ponjavo coprire il carico con un copertone

2. tendale

3. šport.
prožna ponjava trampolino elastico

poškodován détérioré, endommagé, abîmé, avarié ; (telesno) blessé, traumatisé, lésé

ladijski tovor je bil poškodovan la cargaison a subi des avaries

povrat|ek moški spol (-ka …) die Rückkehr; der Rückmarsch, der Rückweg; na vožnji: die Rückfahrt; domov: die Heimkehr, die Heimkunft; s potovanja: die Heimreise, z letalom: der Heimflug; (pot domov) der Nachhauseweg; blaga ipd.: der Rücktransport; tehnika die Rückleitung, die Zurückführung, der Rücklauf
tipka za povratek die Rücktaste
tovor na povratku die Heimfracht, Rückfracht
na povratku auf dem Rückweg/Heimweg, auf der Rückreise
| ➞ → vračanje, vrnitev

prepeljáti (-péljem) | prepeljávati (-am)

A) perf., imperf.

1. trasportare, traghettare; tradurre, associare:
prepeljati blago, tovor trasportare la merce, il carico
prepeljati čez reko (s čolnom) traghettare
prepeljati (privesti)
v zapor associare alle carceri
prepeljati za pokop traslare
prepeljati z letalom aerotrasportare
pren. koga žejnega prepeljati čez vodo saper furbescamente eludere le richieste, le aspettative di qcn.

2. attraversare, passare:
prepeljati križišče attraversare l'incrocio

3. infilare, passare:
prepeljati žico skozi cev passare il cavo attraverso il tubo

B) prepeljáti se (-péljem se) | prepeljávati se (-am se) perf., imperf. refl. traghettare; scivolare per; volare, planare:
labod se je prepeljal po vodi un cigno scivolò sul pelo dell'acqua
po kanalih se prepeljavajo gondole per i canali scivolano le gondole
nad gozdom se prepeljavajo kragulji sul bosco volano i nibbi

presež|en² [é] (-na, -no) überschüssig, Über- (kapaciteta die Überkapazität, obremenitev die Überfracht, kritje die Überdeckung), Mehr- (teža das Mehrgewicht, produkt das Mehrprodukt, tovor die Mehrfracht, delo die Mehrarbeit)

pripeljati¹ (pripéljem)

1. človeka peš: führen, bringen (naprej weiterbringen, nazaj zurückführen, zurückbringen, noter hereinführen, hereinbringen, sem herführen, herbringen); (iti iskat) holen (nazaj zurückholen)
pripeljati za roko an der Hand führen

2. človeka/predmete z vozilom: fahren, bringen (nazaj zurückfahren, zurückbringen …); ironično: ankarren, herankarren
pripeljati v bolnišnico (ins Krankenhaus) einliefern
blago, tovor antransportieren, anrollen
pripeljati z letalom einfliegen
pripeljati na kopno anlanden

3. vodo v hišo ipd.: leiten, einleiten

4.
figurativno eno pripeljati/pripeljati jih nekaj klofut: eine scheuern/kleben, eine überziehen/ein paar überziehen, eine lackieren

proč [ò]

1. na vprašanje kje: weg, fort; na vprašanje kam: (stran) weg, kam drugam: fort
daleč proč weit fort
roke proč! Hände weg!
(biti fortsein, wegsein, dati weggeben, fortgeben, forttun, gnati forttreiben, gledati wegsehen, hoteti wegwollen, fortwollen, moči wegkönnen, fortkönnen, morati wegmüssen, fortmüssen, fortsollen, poriniti wegstoßen, fortstoßen, poslati wegschicken, fortschicken, priti wegkommen, fortkommen, siliti wegdrängen, spraviti - madež ipd. wegkriegen, fortkriegen, tovor, predmete fortschaffen, teči weglaufen, vreči wegwerfen, fortwerfen, zliti weggießen, fortgießen, wegschutten, zvabiti weglocken, fortlocken)
obrniti se proč sich abwenden, figurativno sich abkehren/abwenden von
odpeljati proč abführen, wegführen

2. vorbei (ura je 2 proč es ist zwei vorbei)

3.
biti proč (zaprepaden ipd.) ➞ → preč

prostor¹ [ô] moški spol (prostóra …)

1. v zgradbi, na vrtu ipd.: der Raum (bivalni/dnevni Tagesraum, Aufenthaltsraum, garderobni Garderobenraum, kletni Kellerraum, klubski Klubraum, konferenčni Konferenzraum, gradbeništvo, arhitektura mokri Feuchtraum, [Naßraum] Nassraum, proizvodni Betriebsraum, osrednji Hauptraum, podstrešni Bodenraum, poslovni Geschäftsraum, prazen Leerraum, priporni pravo Haftraum, prireditveni Veranstaltungsraum, razstavni Ausstellungsraum, za potnike Fahrgastraum, sestanka Versammlungsraum, tehnika za baterije Batterieraum, za družabnosti Partyraum, za izolacijo medicina Isolationsraum, tehnika za kvašenje Gärraum, za opazovanje Beobachtungsraum, za osebje Personalraum, za počitek Ruheraum, za pomerjanje Anproberaum, za posadko Besatzungsraum, Mannschaftsraum, za poslušalce Zuhörerraum, za skladiščenje Einstellraum, za srečanja Kontaktraum, za tovor Stauraum, za tranzitne potnike letalstvo Transitraum, z okenci Schalterraum, za prtljago Gepäckraum, v avtomobilu Kofferraum, sanitarni Sanitärraum, skladiščni Lagerraum, Stauraum, skupni Gemeinschaftsraum, službeni Dienstraum, snemalni Aufnahmeraum, sosednji Nebenraum, spalni Schlafraum, stranski Nebenraum, tlačni tehnika Druckraum, usedlinski Ablagerungsraum, zadnji Hinterraum, zgorevalni tehnika Brennraum, Feuerraum)
akustika prostora die Raumakustik
ogrevanje prostora/prostorov die Raumheizung
temperatura prostora die Raumtemperatur
klima v prostoru das Raumklima
zrak v prostoru die Raumluft
prostori množina Räume, množina, Räumlichkeiten množina
skupni prostori v stanovanjski hiši: das Außenhaus, die Gemeinschaftsanlage
svetilo za zaprte prostore die Innenraumleuchte
vod za mokre prostore die Feuchtraumleitung

2. urbanistično:
stanovanjski prostor der Wohnraum
(sprememba namembnosti die Wohnraum-Zweckentfremdung)
urejanje prostora die Raumordnung

razsút (-a -o) adj. sparso, sparpagliato; trg.
tovor v razsutem stanju, razsuti tovor carico alla rinfusa, merci alla rinfusa, rinfuse

sípek (-pka -o) adj. friabile, farinoso:
pog. sipki sladkor zucchero a velo
sipki tovor materiale sfuso, merce alla rinfusa

tež|ek¹ [ê] (-ka, -ko)

1. schwer, -schwer, schwer-, Schwer-; zelo: zentnerschwer, tonnenschwer, sauschwer
težek kot kamen bleischwer
težek od skrbi glava: sorgenschwer
težki denarji schweres Geld
s težkim srcem/težkega srca schweren Herzens
(invaliden [schwerbehindert] schwer behindert, s težko oborožitvijo [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, s težko vojno invalidnostjo [schwerkriegsbeschädigt] schwer kriegsbeschädigt), Schwer- (bolnik der Schwerkranke ( ein -r), invalid der/die Schwerbeschädigte, Schwerbehinderte, Schwerkörperbehinderte, poškodovanec/poškodovanka/ranjenec/ranjenka der/die Schwerverletzte, Schwerverwundete, tovor das Schwergut, tovornjak der Schwerlastzug, bolnica die Schwerkranke, dvigalo der Schwerlastkran, olje das Schweröl)
biti v težkem položaju einen schweren Stand haben
imeti težko glavo: od mačka: einen Brummschädel haben, einen schweren Kopf haben
imeti težko hojo einen schweren Tritt haben

2. po teži: schwergewichtig
težek človek der Schwergewichtler
hrana: schwer bekömmlich, unbekömmlich

3. po značaju: schwierig

4. dan, ozračje: schwül
| ➞ → hud

tóna (-e) f tonnellata:
tovor tehta štiri tone il carico è di quattro tonnellate
pren. imeti na tone zalog avere scorte a tonnellate; tonnellate di scorte
metrska tona tonellata metrica
registrska tona tonnellata di registro
bruto registrska, netoregistrska tona tonnellata di stazza lorda, di stazza netta

vlek³ [é] moški spol (-a …)
pomorstvo rečni vlek der Kahn, Schubkahn
der Leichter (za prevoz plina Gastankleichter); der Schleppzug; die Schute (za sipki tovor Massengutschute)