Stiel, der, (-/e/s, -e) ročaj, držaj; bei Äxten: toporišče; Pflanzenkunde steblo; beim Obst, bei Blättern: pecelj; bei Pilzen: bet; Baukunst, Architektur soha; Luftfahrt oporna vez
топорище n toporišče; velika sekira
astil moški spol toporišče sekire
Holzstiel, der, lesen roč, leseno toporišče
deuille [duj] féminin tulec (za patrone)
él okov za privitje žarnice; uho (za toporišče sekire, lopate itd.)
deuille d'accouplement (él) vtičnica
oprijéti entourer de ses bras (ali ses mains) , saisir, empoigner, enlacer, étreindre
oprijeti se s'attacher à, se retenir à; (krčevito) se cramponner à, se raccrocher à; se suspendre à; (čvrsto) s'agripper; (s kremplji) s'agriffer
oprijeti toporišče saisir (ali empoigner) le manche de la hache
oprijeti se dela, učenja se mettre à travailler, à étudier
oprijeti se upanja (figurativno) se cramponner (ali s'accrocher) à un espoir
oprijeti se veje se suspendre (ali s'accrocher) à une branche
rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)
1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.
2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.
3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.
4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.
Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.
sekíra (-e) f scure, accetta; ascia; (rabljeva) mannaia:
list, toporišče sekire il taglio, il manico della scure
sekira se je skrhala la scure si è spuntata
nabrusiti sekiro affilare la scure
dvoročna sekira mannaia
mesarska sekira scure da macellaio
tesarska sekira ascia da carpentiere
pren. sekira mu je padla v med ha avuto un colpo di fortuna
pren. izkopati, zakopati bojno sekiro disseppellire, seppellire la scure di guerra
sheep množina sheep [ši:p]
ovca
množina ovce, čreda
figurativno duhovna čreda, verniki, "ovčice", župljani; ovčja koža
figurativno boječ, plah, malce omejen človek
black sheep črna, garjava ovca
sheep and goats dobri in hudobni
sheep's head bedak
wolf in sheep's clothing volk v ovčji koži
a lost sheep figurativno izgubljena ovca
sheep that have no shepherd figurativno nemočna množica (brez vodje)
bound in sheep vezan v ovčje usnje (knjiga)
to cast (to make) sheep's eyes at s.o. koprneče, zaljubljeno gledati koga
to follow like sheep slepo slediti, iti za kom, ne imeti lastne podjetnosti
you might as well be hanged for a sheep as a lamb če že moraš biti obešen, naj bi se vsaj bilo izplačalo; če se greši, naj se (zares, pošteno) greši; kamor je šla sekira, naj gre še toporišče
to return to one's sheep figurativno vrniti se k prvotnemu predmetu pogovora
πέλεκκον, τό toporišče, sekirišče.
στειλειή, ἡ ep. στειλειόν, τό ep. 1. luknja, uho (sekire). 2. sekirišče, toporišče, πρώτη gornji del toporišča.