Franja

ōmentum -ī, n (najbrž iz *ou̯i-mentom, prim. vzporedno obl. ind-ūmentum od glag. induere)

1. podkožna maščoba, tólstnica, tolšča, tolstost: illi tremat omento popa venter Pers.

2. črevesna mrena: Plin., Cels.

3. drob(ovje), drobovina: Iuv., Pers.

4. vsaka notranje telesne dele obdajajoča kožica ali mrena (npr. pokostnica, možganska opna idr.): Macr., elephantina omenta Suet. fr.

panne¹ [pan] féminin

1. kockast, kosmat baržun

2. tolšča, salo (pod prašičjo kožo)

3. strešni tram

4. ploščati del cepina; kljun kladiva

5.

panne de nuages kopa, pas oblakov nad obzorjem

pinguēdō -inis, f (pinguis)

1. tolstost, debelost (naspr. macies): Aug., Pall., Sid., ingluvies tori sunt circa gulam, qui propter pinguedinem fiunt Varr. fr., cum preli pondus accepit, non sola exprimitur amurca, sed et aliquid se cum pinguedinis attrahit Plin., nostrique unguentarii digerunt haud difficulter odoris atque pinguedinis argumentis Plin., probatur Trogodytica pinguedine Plin., suci pinguedo Plin., corporis P. F.

2. tolšča, mast: viscosa Plin. Val.

3. gostost: Q., mellis Th. Prisc., Plin. Val.

pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.

pinguitiēs -ēī, f (pinguis) tolšč(ob)a, salo, mast, maščoba: interea liberalibus cenis inescatus et humanis adfatim cibis saginatus corpus obesā pinguitie compleveram Ap. — Soobl. pinguitia -ae, f: Arn.; pren. mastnost, gostost: lactis Th. Prisc.

pinguitūdō (pinguetūdō) -inis, f (pinguis)

1.
a) tolstost, tolščobnost, salo, tolšča, maščoba, maščobnost, mast: sus usque adeo pinguitudine crescere solet Ca., quae res non modo pinguitudinem efficiunt, sed etiam carnis iucundum saporem Varr., nihil pinguitudinis efficit (sc. pullis) Col., in corde summo pinguitudo quaedam est laetis extis Plin., donec pinguitudo similis oleo fluat Plin., murenas flutas, quod eae in summa aqua prae pinguitudine flutentur Macr.
b) mastnost, oljnatost: quod pinguitudini eius calx commixta … non potest rimis inarescere Vitr., ἐλαιῶδες tenue, subalbidum, quasi unctum, colore atque pinguitudine oleo albo non dissimile Cels., omnia (sc. corpora arborum), quae resinam ferunt, nimia pinguitudine in taedam mutantur Plin.
c) mastnost = rodovitnost, plodnost zemlje, tal: deinde soli quoque pinguitudinem, quae nisi adest, quamvis validissimam vitem celeriter necabimus Col., omnis pinguitudo terrae ad eum (sc. inferiorem agrum) decurrit Ulp. (Dig.).

2. metaf.
a) preživ(ahn)ost barv, preveč kričeče barve, prekričavost barv: in Samo quod nascitur, eo non utuntur pictores propter nimiam pinguitudinem Plin.
b) debelost, širokost, okornost, nespretnost, grobost izgovarjanja (naspr. exilitas): quarundam enim vel exilitate vel pinguitudine nimia laboramus Q.
c) gostost: mellis Th. Prisc.

sȁlo s salo, tolšča: živjeti od tuđega -a živeti na tuj račun

tustìna ž
1. tolstost
2. tolšča

untúră -i f tolšča, mast, maščoba, ribje olje

жир m mast, tolšča, maščoba;
рыбий ж. ribje olje;
он с жиру бесится predobro se mu godi, zato zabavlja; od sitosti ne ve, kaj bi;
заплыл жиром preveč se je zredil
от жиру лопается zalila ga je mast

Gallenfett, das, žolčna tolšča

junk¹ [džʌŋk] samostalnik
izbirki, slabše blago, stara šara, odpad (staro železo, papir itd.)
zaničevalno ropotija, šund, plaža
navtika staro vrvje
navtika žilavo nasoljeno meso; kitova tolšča
ameriško, sleng mamilo

junk shop trgovina z odpadnim blagom
junk yard pokopališče avtomobilov, odlagališče za staro železo

spermaceti [spɛrmaseti] masculin kitova tolšča

spermacēti m kitova tolšča

suif [sɥif] masculin loj; péjoratif človeška tolšča

suif de bœuf, de mouton volovski, koštrunji loj
chandelle féminin de suif lojenka, lojena sveča
enduire de suif prevleči z lojem

tasto m

1. tip, tipanje:
andare a tasto hoditi tipaje

2. glasba tipka:
battere sullo stesso tasto pren. vztrajati pri čem
toccare un brutto tasto, un tasto delicato, falso pren. zadeti napačno, občutljivo struno
toccare il tasto giusto pren. ubrati pravo struno

3. tipka (pisalnega, računskega stroja)

4. vzorec; grižljaj (za pokušino)

5. veter. podkožna tolšča

Walrat, der/das, (-/e/s, ohne Plural) kitova tolšča, spermacet

baleine [balɛn] féminin, zoologie kit; ribja kost

huile féminin de baleine ribje olje
blanc masculin de baleine kitova tolšča
pêche féminin à la baleine kitolov
baleine de corset, de col paličica (iz ribje kosti) pri stezniku, ovratniku
(populaire) rire comme une baleine na vse grlo se smejati, krohotati se

drúg (-a -o)

A) adj.

1. altro:
druge izbire ni non c'è altra scelta
zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
poizkusiti na drug način provare in un altro modo

3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

4. pog. (tuj) altro, estraneo:
na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
z drugimi besedami in altre parole
biti drugih misli cambiare idea
pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
PREGOVORI:
drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. altro:
mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
želite še kaj drugega? desidera altro?
(pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
reči med drugim dire fra l'altro
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso

esperma ženski spol sperma, moško seme

esperma de ballena kitova tolšča