Franja

bátati bâtām
1. ekspr. trkati: božić bata na oboja vrata
2. topotati, tolči: namjerno, namerno batam po podu da me čuju

báte bat vt.

1. biti, tolči; udarjati, udariti; zabijati, zabiti; nabijati, nabiti
□ a bate la uşă trkati, potrkati

2. mlatiti (žito)

3. poraziti

4. utripati

5.
□ a bate din palme ploskati

6.
□ a-şi bate joc de norčevati se, posmehovati se

batir tolči, biti, tepsti, mikastiti, iztepati, udarjati; kovati (denar); neposredno obsevati (sonce); oblivati; podreti (šotor, zgradbo); pihati na; vihteti (zastavo); prečesati; (s topovi) obstreljevati; takt dajati; ameriška španščina zalučati; ameriška španščina naznaniti, denuncirati

batir el agua por la ventana zliti vodo skoz okno
batir las alas prhutati s krili
batir el campo (voj) pretakniti, pregledati (teren)
batir leche (u)mesti
batir palmas ploskati
batir el cobre železo kovati, dokler je vroče
batirse biti se, boriti se, dvobojevati se, prepirati se, tepsti se

batter [bǽtə] prehodni glagol & neprehodni glagol
tolči, udarjati, razbijati; obstreljevati; gnesti, mesiti; poškodovati
arhitektura zoževati se proti koncu; valjati (železo)
figurativno kritizirati

batter at neprehodni glagol
tolči, razbijati po čem

battere

A) v. tr. (pres. batto)

1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

B) v. intr.

1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt

battre* [batr]

1. verbe transitif tolči, bíti, (na)tepsti; mlatiti, iztepati (preprogo), udarjati; kovati; pobiti; mešati (karte); raztepati (jajce)

battre le beurre mesti, delati surovo maslo
battre en brèche napraviti vrzel, luknjo (le mur v zidu); figuré napasti
battre le briquet prižgati vžigalnik
battre les buissons skušati kaj dobiti
battre la grosse caisse (figuré) delati reklamo
battre les cartes mešati karte
battre la campagne prehoditi in preiskati pokrajino, figuré imeti zmedene pojme, zmedeno govoriti
battre quelqu'un à coups de poing, de bâton, de pied (pre)tepsti koga s pestmi, s palico, obrcati koga
battre l'ennemi (à plate couture) (popolnoma) poraziti sovražnika
battre la flemme (figuré, familier) lenariti
battre les forêts, la région prehoditi in preiskati gozdove, pokrajino
battre la mesure udarjati, dajati takt
battre à mort do smrti pretepsti
battre monnaie kovati denar
battre les oreilles de quelqu'un na ušesa komu trobiti
battre le pavé pohajkovati, postopati
battre comme plâtre pošteno premlatiti
battre son plein biti na višku, v polnem razmahu
battre un record potolči rekord
battre la (ali en) retraite trobiti k umiku, umakniti se
battre la semelle topotati, udarjati ob tla z nogami (da bi si jih ogreli)
battre le (ali du) tambour udarjati na boben, bobnati
battre les vitres udarjati ob šipe (toča, dež)
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) kuj železo, dokler je vroče

2. verbe intransitif trkati, udarjati, biti, loputati; teči (stroj)

battre des ailes plahutati (s krili)
battre de l'aile (figuré) biti bolan; biti slabo razpoložen, slabo iti (posli)
battre à coups réguliers enakomerno biti (ura, srce)
battre des œufs en neige raztepsti jajca v sneg
battre froid à quelqu'un komu hrbet obrniti, odbiti koga
battre des mains ploskati
battre des paupières mežikati
battre pavillon français pluti pod francosko zastavo
le cœur me bat srce mi močno bije
cette nouvelle me fit battre le cœur ob tej novici mi je začelo srce močneje biti
mes tempes battent v sencih mi kljuva
mes cils battent trepalnice mi trzajo

3.

se battre tepsti se, boriti se (avec, contre quelqu'un s kom, proti komu); pretepati se
prêt à se battre pripravljen za boj
se battre les flancs (figuré) zaman ali za majhen uspeh vse sile napenjati
je m'en bats l'œil (populaire) se požvižgam na to, to mi je vseeno
se battre à coups de poing obdelovati se s pestmi
se battre en duel dvobojevati se

battuō (bātuō) -ere (kelt.) biti, tolči, butati, udarjati; z acc.: latera sculponeis Naev. fr., alicui os sculponeis Pl., ulcera Plin. s tolčenjem omehčati, medicamen Marc. (s)tolči, zdrobiti, fabam Don. izpha(va)ti; abs. = biti se, tolči se: Fr., pugnatoriis armis Suet.; v sramotilnem pomenu: Ci. ep.

beat^*2 [bi:t]

1. prehodni glagol
tolči; udariti, udarjati; biti; utrti, utirati; premagati, prekositi, prekašati; (o)slepariti; obleteti; zbegati

2. neprehodni glagol
biti, utripati; mlatiti; trkati; taktirati; prebijati se
navtika lavirati

to beat black and blue do mrtvega pretepsti
to beat the air zaman se truditi, prazno slamo mlatiti
to beat the breast trkati se po prsih, obžalovati
that beats all (the devil) to je višek
that beats the band (ali the Dutch) to je neverjetno
to beat the bounds zakoličiti mejo
dead beat na smrt utrujen, onemogel
to beat one's head (ali brains) beliti si glavo
to beat hollow (to smithereens, sticks, nothing, all to pieces, to ribands ) dodobra premagati
beat it! poberi se!
to beat a proof narediti krtačni odtis
to beat a retreat umakniti se
to beat into shape izoblikovati
to beat time voditi, dirigirati, taktirati
ameriško, sleng can you beat it? to je nezaslišano, kakšna predrznost!
ameriško, sleng to beat it zbežati, popihati jo
that beats me tega ne razumem
to beat a wood pretakniti gozd
sleng that beats everything zdaj je pa že dovolj
to beat the wings plahutati

beetle¹ [bí:tl]

1. samostalnik
kij, tolkač, stopa

three-man beetle velik tolkač

2. prehodni glagol
tolči, zabijati, phati

biff [bif] sleng

1. samostalnik
udarec

2. neprehodni glagol
natepsti, tolči, udariti

bȉti bȉjem, oni bȉjū vel. bîj, bȉjāh -āše, bȉo bȉla, bìjen bijèna
I.
1. biti, tolči: biti koga štapom, palicom; srce bije u grudima
2. brcati: konj bije nogama
3. obstreljevati: aga naperio topove na bedeme i bije ih sa svih strana
4. pobijati: on nas bije citatima iz latinskih pisaca
5. nesti: ova puška daleko bije
6. sikati, švigati: vatra bije iz kuće
7. kipeti: mladost bije iz njega
8. biti: ura bije
9. bobnati, igrati: biti u doboš, u harfu
10. pobijati: grad bije vinograde
11. zadeti: bio je junak mimo ljude, a nije ga bila ni puška ni sablja
12. klati: daću ti slanine kad budem bio svinje
13. treti: biti lan, konoplju
14. bije ga baksuz ima smolo, zasleduje ga nesreča; bije ga maler spremlja ga nesreča; bije ga glas o njem se slabo govori; to mi bije u oči to me bode v oči; biti žicu žarg. poskušati kaj doseči z laskanjem, prilizovanjem; biti koga kao vola u kupusu neusmiljeno koga pretepati
II. biti se
1. bojevati se: biju se dobro, ali pucaju zlo
2. tolči se, trkati se: biti se u grudi
3. pretepati se: nemoj se biti s drugom djecom
4. drstiti se: od maja do avgusta šaran se bije

bollern butati, tolči (po, ob)

búbati bȗbām
I.
1. tolči, udarjati: pesnieom ih buba, nogama ih gazi
2. bobnati
3. žarg. šol. guliti se, piliti se: s knjigom svani, s knjigom i omrkni, sedi, bubaj, pa na knjizi crkni
4. ekspr. gobezdati: ne bubaj koješta
5. razglašati: svaku novost bubati na sve strane
6. dial. žreti
II. bubati se tolči se: petama se u tur bubati s petami se tolči v zadnjico

bubètati -ām
1. tolči, udarjati
2. ekspr. gobezdati: njegov brbljivi brat stane koješta bubetati

búpati bûpām
I.
1. bunkati, butati, tolči: ne bupaj po stolu, prosut ćeš, prosućeš ovo malo vina
2. žarg. šol. guliti se, piliti se: ovaj đak ne uči nego bupa
II. bupati se tolči se: bupati se u prsa

caedō -ere, cecīdī, caesum (prim. lat. cāia, cāiāre, ancaesa, caedēs, caementum, caelum dletce, caestus)

1. biti (bijem), udariti (udarjati) koga, kaj, na kaj, po čem, tolči, tepsti, suniti (suvati): calcibus, pugnis aliquem Pl., calcibus arva V., ianuam saxis Ci., silicem rostro L. ali sacrum lapidem rostro L. kljuvati, hastili tergum alicuius L., populum saxis H. metati kamenje, aliquem valide Sen. rh., femur, frontem, pectus, discipulos Q., uxorem Aug.; pren.: stimulos pugnis caedere Pl. = z neumno upornostjo povečati zlo; pren. (v sramotilnem pomenu) dregati v kako osebo = nečistovati: Cat., Tert.

2. bičati, šibati: aliquem verberibus Pl., Ter., nudatos virgis caedunt L., qui damnatus erit,... virgis ad necem caedetur Ci., eum servi publici loris ceciderunt Ci., ille flagellis ad mortem caesus H., ferulā caedere aliquem H., consul a patre flagris aliquando caesus Q., loris bene caesus Gell.; pren.: aliquem verbere surdo caedere Iuv.

3. (les idr.) sekati, posekati, izseka(va)ti, odseka(va)ti, robiti; z zunanjim obj.: lignum Pl., arbores Ci., L., Cu., arboris auctum Lucr., silvam C., O., Suet., silvas Lucr., Ligurum vineas L., nemus O., caesis lucis Ci., caeditur et tilia... altaque fagus V., ripis fluvialis arundo caeditur V., robur Ci., robora O., pinum Col.; saginam Pl., cervicem alicuius L., volutam Virt. izsekati; rūta (et) caesa, gl. ruō; (listje, vejevje idr.) rezati, porezati, odrez(ov)ati, obrez(ov)ati: frondem Ca., falce comam (vitis) Tib., fenum Col. (po)kositi; occ. z zobmi raztrg(ov)ati, zgristi, zglodati: tineae omnia caedunt Luc. ap. Non., socios caedebant dentibus apri Lucr.; pren.: vineta sua caedere H. sam sebi trsje porezati = sam sebi škodovati; z notranjim obj.: sekaje obdel(ov)ati, obseka(va)ti, režoč pristrojiti, (pri)krojiti: materiam (tesarski les) C., Cu., palos Col., toga... apte caesa Q.; pren.: caedere sermones (= κόπτειν τὰ ῥήματα) Ter. govoričiti, kramljati; (kamenje) lomiti, nalomiti, rezati, narezati: lapis aliqui caedendus et apportandus fuit Ci., (murus) latius quam qua caederetur, ruebat L., c. montes in marmora Plin., caesis montis medullis Cat.

4. razseka(va)ti, razbi(ja)ti: securibus humida vina V., dolabris vasa Cu., cucurbitam minutim Gell.; pren.: oratio caesa Corn., M. presekan govor (o brezvezju); subst. pt. pf. caesum -ī, n odsek = odstavek (v govoru): nonnullis caesis interrupta oratio M.

5. (ljudi) (po)sekati, (po)klati, pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, usmrtiti (usmrčevati), poseb. voj. o posameznem sovražniku ali sovražni vojski pobiti, pogosto = poraziti: gladiis eductis... caedere incipiunt eius servos Ci., patre proclamante se filiam iure caesam iudicare L., advena virgineo caesus ut ense cadat O., caeduntur vigiles V., ipse in eo proelio caesus est N., in acie caesus Cu., exercitus caesus fususque Ci., tot legionibus caesis Ci., quod... legiones nostras cecidere L., c. consulem exercitumque L., Pyrrhumque et ingentem cecidit Antiochum Hannibalemque H. je porazila; pesn. (enalaga): caeso sparsurus sanguine flammam V. krvavo pobitih, caesi corporum acervi Cat. kupi pobitih (trupel); occ. umoriti: qui... responderit iure caesum (Ti. Gracchum) videri Ci.

6. (živali, žrtve) (za)klati, poklati, žrtvovati: caedit greges armentorum reliquique pecoris Ci., c. bidentes, iuvencos V., agnam H., boves O., caprum Baccho V., Silvano porcum Iuv., victimam L., victimas Ci. ep., T., deorum mentes hostiis caesis placare Ci.; od tod preg.: inter caesa et porrecta Ci. ep. (gl. porriciō); occ. živali na lovu pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, postreliti, postreljati: (cervos) graviter rudentēs caedunt V.

Opomba: Vulg. pf. caedērunt: It., Aug.

cazzottare

A) v. tr. (pres. cazzōtto) pog. s pestjo udariti, mahniti; tolči

B) ➞ cazzottarsi v. rifl. (pres. ci cazzottiamo) pretepsti, pretepati se; s pestmi se pretepati

cogner [kɔnje] verbe transitif udariti; vbiti; populaire tepsti; verbe intransitif močno udarjati, tolči, trkati; populaire smrdeti; figuré naleteti na, zadeti ob

cogner dans la tête vbiti v glavo
il m'a cogné du coude s komolcem se je zadel vame
cogner un clou zabiti žebelj
cogner à la porte potrkati, udariti na vrata
cogner du poing sur la table udariti s pestjo po mizi
se cogner contre quelque chose udariti se, zadeti ob kaj
se cogner la tête contre le mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
cogner la carafe s steklenico zadeti ob kaj

concīdō -ere -cīdī -cīsum (cum in caedere)

1. poseka(va)ti, sesekati (sesekljati), razseka(va)ti: nonnulli ab insciis pro noxiis conciduntur N.; poseb. v boju poseka(va)ti, pobi(ja)ti: cum L. Volteio … caede, concide Ci. (v jeziku borilcev s stranskim sramotilnim pomenom „zvaljati se s kom“), c. magnam partem eorum C., adversariorum multa milia N., concisos equites nostros a barbaris nuntiabant Ci.; occ.
a) razseka(va)ti, na drobno (na kosce) seseka(va)ti, razkosa(va)ti: Hyg., Col., aliquid minutim Ca., nervos Ci., concidere et cremare naves L., ligna O., corpus in partes Petr., essedum argenteum Suet., uxorem in duodecim partes ac frusta Vulg.; medic. razseka(va)ti, razreza(va)ti: infans concisus eximi debet Cels., suffusionem acu c. et in plures patres dissipare Cels., quidquid aridum est, usque ad corpus c. Cels. izrezati; šalj.: istic homo te articulatim concidit Pl. te je pošteno naplahtal.
b) nasekati = nabiti, pretepsti (pretepati), (pre)tolči koga: virgis plebem Ci., ibi pugnis et calcibus concisus est Ci., c. aliquem pugnis, loris Iuv.; pren. z jarki, jamami idr. prerezati, presekati: magnos scrobibus montes V., pedestria itinera concisa aestuariis C. prekinjene, Aegyptus tot fossis concisa Iust.
c) prekiniti (prekinjati): spiritum Plin.
č) spolno občevati: Pomp. fr., concide, magire Heliogabal. ap. Lamp.

2. pren.
a) z besedo ali dejanjem posekati, pobi(ja)ti, potreti, uničiti (uničevati): Timocratem totis voluminibus Ci. izpodbijati, nondum erat vestris iudiciis concisus Ci., Vatinium arbitratu nostro c. Ci., Servius allisus est, ceteri conciduntur Ci., testamentum c. Ulp. (Dig.) ovreči.
b) govor, misli razsekati, razkosati: concidere delumbareque sententias Ci., spiritus nec crebro receptus concidat sententiam Q., eam (orationem) distinguent atque concident Q.
c) fil. logično razdeliti (razdeljevati), razložiti (razlagati): haec universa concidunt etiam minutius Ci., concidendi modus Q., per tam minutas rerum particulas rationem docendi c. Q. — Od tod adj. pt. pf. concīsus 3, adv. -ē sesekan, zrezan, od tod sekan, pretrgan, jedrnat, kratek =
a) (o glasu): insonuerit vox tubae … concisior Vulg., non concise ululabant Vulg.
b) (o govoru): disputationes, sententiae Ci., altera (oratio) perpetua, altera concisa Q., ea (parte philosophiae) non tam est minute atque concise in actionibus utendum quam in disputationibus Q.; subst. neutr. pl.: brevia illa atque concisa Q. kratki in pretrgani stavki; (o govorniku): concisus Thrasymachus Ci. jedrnato govoreči.