Franja

Zadetki iskanja

  • méd (-ú) m

    1. miele; nettare; secrezione mellea:
    sladek kot med dolce come il miele
    akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
    čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
    točiti med torchiare il miele
    točeni med miele centrifugato
    pren. med in mleko latte e miele

    2. pren. miele:
    pren. iti za med andare a ruba

    3. star. (medica) idromele; pren.
    tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
    pren. sam med ga je persona tutta miele
    mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
    na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
    sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
    turški med miele turco
    PREGOVORI:
    na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele
  • novína (-e) f

    1. agr. terreno dissodato; novale

    2. agr. primizia:
    točiti novino spillare il vino novello

    3. (novost) novità

    4. star. notizia

    5. pl. novice star. gazzettino, giornale
  • pivo samostalnik
    (pijača) ▸ sör
    steklenica piva ▸ egy üveg sör
    vrček piva ▸ egy korsó sör
    piti pivo ▸ sört iszik
    pločevinka piva ▸ doboz sör
    kozarec piva ▸ pohár sör
    pitje piva ▸ sörivás
    zaboj piva ▸ egy rekesz sör
    proizvodnja piva ▸ sörgyártás
    naročiti pivo ▸ sört rendel
    varjenje piva ▸ sörfőzés
    iti na pivo ▸ sörre megy
    povabiti na pivo ▸ sörre meghív
    hladno pivo ▸ hideg sör
    variti pivo ▸ sört főz
    spiti pivo ▸ sört megiszik
    točiti pivo ▸ sört tölt
    točenje piva ▸ sörcsapolás
    popiti pivo ▸ sört megiszik
    oditi na pivo ▸ sörre elmegy
    sodček piva ▸ egy hordó sör
    gajba piva ▸ egy rekesz sör
    Nekaj trenutkov je sedel, potem pa si je nalil kozarec piva. ▸ Néhány pillanatig elüldögélt, majd töltött magának egy pohár sört.
    Pokazal jim je postopek izdelave piva in največji pivovarski muzej v Evropi. ▸ Megmutatta nekik a sörkészítés folyamatát és Európa legnagyobb sörfőzési múzeumát.
    Marko pride v gostilno in naroči dve kosili in dve pivi. ▸ Marko megérkezik a vendéglőbe, és rendel két ebédet meg két sört.
    Povezane iztočnice: svetlo pivo, temno pivo, malo pivo, točeno pivo, nefiltrirano pivo, pšenično pivo, Guinnessovo pivo, brezalkoholno pivo, veliko pivo
  • potočíti (-tóčim) perf. ➞ točiti versare:
    potočiti vse vino finire il vino
    pren. niti solze ni potočil non ha versato neppure una lacrima
  • sód (posoda) (velik) tonne ženski spol , foudre moški spol , tonneau moški spol ; (v glavnem za vino) fût moški spol , futaille ženski spol , pièce ženski spol , barrique ženski spol ; (majhen) tonnelet moški spol , baril moški spol

    po sodih, v sodih, na sode par tonneaux
    sod smodnika (nafte) baril de poudre (de pétrole)
    pivo iz soda (de la) bière à la pression
    po sodu dišati sentir le fût
    polniti sode, točiti v sode entonner (du vin, du cidre), enfutailler, enfûter
    sedeti na sodu smodnika (figurativno) être assis sur un baril de poudre (ali sur un volcan)
  • sód (-a) m

    1. botte; barile; fusto; tino:
    stolitrski sod botte da cento litri
    sod vina botte di vino
    hrastov sod botte di rovere
    pločevinast, plastičen sod fusto di metallo, di plastica
    točiti vino iz soda spillare il vino dalla botte
    biti debel kot sod essere grasso come un barile

    2. nekdaj (prostorninska mera za tekočine) botte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. izbiti sodu dno far traboccare il vaso
    polniti sode brez dna riempire una botte senza fondo
    sedeti na sodu smodnika stare seduti su una polveriera
    imeti glavo kot sod, kot čeber avere una testa grossa, intronata
    zažveplati sod solforare la botte
    usnj. lužilni, strojilni sod tino della liscivia, bottale da concia
    pren. sod brez dna pozzo senza fondo
    PREGOVORI:
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • solz|a ženski spol (-e …) die Träne, debela: Kullerträne
    solze radosti/veselja Freudentränen množina
    krokodilove solze figurativno Krokodilstränen
    brez solza tränenlos
    moker od solza [tränennaß] tränennass
    potoki solza der Tränenstrom, Tränenbäche množina
    sled solza die Tränenspur
    Zid solza religija die Klagemauer
    do solz(a) se nasmejati Tränen lachen
    v solzah unter Tränen
    topiti se v solzah in Tränen schwimmen/zerfließen
    prelivati solze za (jemandem/einer Sache) (Tränen) nachweinen
    požirati solze seine Tränen hinunterschlucken
    skozi solze durch einen Tränenschleier
    točiti solze Tränen weinen/vergießen
    zadrževati solze mit den Tränen kämpfen, die Tränen zurückhalten
  • sólza tear

    v sólzah in tears
    grenka sólza bitter tear
    sólze kesanja tears pl of remorse
    sólze veselja tears of joy
    krokodilove sólze crocodile tears pl
    do sólz ganjen moved to tears
    do sólz until the tears run
    grenke sólze salt tears pl
    biti ves v sólzah to be in tears
    hitro je ganjen do sólz he is easily moved to tears
    biti na robu sólz (figurativno) to be on the brink of tears
    to niso mačkine sólze (figurativno) this is not to be sneezed at
    sólze je imela v očeh tears stood in her eyes
    jokati sólze veselja to weep tears of joy
    planiti v sólze to burst into tears
    pretakati sólze to shed tears
    potočiti sólzo to shed a tear
    točiti krokodilove sólze to shed crocodile tears
    točiti bridke sólze to shed (ali to weep) bitter tears
    topiti se v sólzah to melt into tears
    do sólz se smejati to laugh till the tears come, to laugh till one cries (ali till the tears come into one's eyes)
    sólze mi pridejo, stopijo v oči tears come into my eyes
    smehljati se skozi sólze to smile through one's tears
    ni se mogla vzdržati sólz she could not restrain her tears
    sólze so ji zalile oči her eyes brimmed with tears, she burst into tears
    sólze so ji privrele v oči tears welled up in her eyes
  • sólza larme ženski spol , (pesniško) pleur moški spol

    krokodilove solze larmes de crocodile
    solze veselja larmes de joie
    dolina solz vallée ženski spol de larmes, monde moški spol terrestre
    s solzmi v očeh les larmes aux yeux
    ganjen do solz ému (ali touché) aux larmes
    točiti, pretakati solze verser (ali répandre) des larmes, pleurer
    točiti bridke (ali grenke) solze répandre des larmes amères
    točiti vroče solze pleurer à chaudes larmes
    smejati se skozi solze rire entre ses larmes
    smejati se do solz rire aux larmes
    stopiti se v solzah fondre en larmes (ali en pleurs), être tout en larmes, se noyer dans les larmes (ali dans les pleurs), être tout éploré
  • sólza (-e) f lacrima; ekst. pianto:
    točiti solze versare lacrime
    brisati si solze asciugarsi le lacrime
    najti koga v solzah trovare qcn. in lacrime
    solze jeze, sreče lacrime di rabbia, di felicità
    ne biti vredno solz non essere degno di pianto
    obrisati, otreti komu solze consolare qcn.
    pretakati bridke, grenke solze piangere amaramente
    pretakati krokodilje solze piangere, versare lacrime di coccodrillo
    pren. to niso mačje solze non è roba, impresa da poco
    pren. dolina solz (svet) valle di lacrime
    studenec, čist kot solza sorgente limpidissima
    potok solz un fiume di lacrime
    astr. solze svetega Lovrenca lacrime di S. Lorenzo
  • sólza lágrima f

    solze veselja lágrimas f pl de alegría
    krokodilove solze lágrimas de cocodrilo
    brez solz sin lágrimas, (o očesu) enjuto
    s solzami v očeh con lágrimas en los ojos, con los ojos arrasados en lágrimas
    do solz ganiti koga arrancar lágrimas a alg
    otreti komu solze secar (ali enjugar) las lágrimas a alg
    solze prelivati derramar (ali verter) lágrimas
    smejati se v solzah llorar de risa
    stopiti se v solzah deshacerse en lágrimas, estar hecho un mar de lágrimas
    točiti grenke solze llorar a lágrimas vivas, fam llorar a moco tendido
    točiti solze za kom llorar la muerte de alg, sentir (ali lamentar) la desaparición de alg
    v solze planiti romper a llorar
  • stočiti (stóčim) točiti skupaj: zusammenschütten
  • véja (-e) f

    1. ramo:
    veja ozeleni il ramo verdeggia
    odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
    goste, košate veje rami folti, frondosi
    biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
    živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato

    2. ramo, diramazione:
    železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia

    3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
    avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
    stranska veja ramo laterale
    sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna

    4. branca:
    razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali

    5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
    pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
    pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
    pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
    agr. ogrodne veje rami maestri
  • víno (-a) n

    1. agr. vino:
    točiti, pridelovati vino mescere, produrre vino
    napiti se vina ubriacarsi di vino
    belo, rdeče vino vino bianco, rosso
    buteljčno, odprto vino vino da bottiglia, vino sciolto
    razstava vin mostra dei vini
    desertno vino vino da dessert
    pren. iz njega govori vino in vino veritas
    šalj. vino mu je stopilo, zlezlo v glavo il vino gli ha dato alla testa
    pren. vino mu je zlezlo v noge dall'ubriachezza non si regge in piedi
    pren. vino ga je spravilo pod mizo dall'ubriachezza è caduto a terra
    pren. natočiti, naliti komu čistega vina dire pane al pane e vino al vino
    agr. gazirati, rezati, starati vino gassare, tagliare, invecchiare il vino
    rel. darovati kruh in vino consacrare l'ostia
    arhivsko vino vino superiore
    lahko, močno vino vino leggero, vinello; vino forte
    namizno vino vino da tavola
    peneče vino vino spumante, spumante
    ponarejeno, nepristno vino vino sofisticato
    sladko, suho vino vino dolce, vino secco
    vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino pregiato doc
    farm. železno vino vino chinato
    kuhano vino vino brulè
    mašno vino vino della, da messa

    2. (alkoholna pijača iz sadnega soka) vino:
    malinovo, ribezovo, riževo vino vino di lamponi, di ribes, di riso (sakè)

    3. pren. (opojnost, omamnost) ebbrezza, voluttà:
    vino sanj l'ebbrezza dei sogni
  • vróč caliente ; (pekoč) ardiente ; (vrel) hirviendo ; (dežela, klima) cálido (tudi fig)

    vroč boj lucha f encarnizada
    vroči pas zona f tórrida
    vroče vreme tiempo m caluroso
    vroče je hace calor
    biti vroče krvi ser de temperamento ardiente, ser fogoso
    postati vroč calentarse
    točiti vroče solze llorar amargamente
    kuj železo, dokler je vroče al hierro caliente, batir de repente