Franja

Zadetki iskanja

  • nadnaslovljen pridevnik
    1. (o delu besedila) ▸ című, címet kapott
    Zbirko uvaja cikel pesmi, nadnaslovljenih Tihožitja oziroma "variacije na ljudske teme". ▸ A verseskötetet a Csendéletek avagy „variációk népi témákra” című versciklus nyitja.
    Vsa besedila so nadnaslovljena z izhodiščnim Če bi me vprašali, ..., ki mu sledi odebeljeni tematski naslov in obravnava oz. razširjen odgovor. ▸ Minden szöveg egy Ha engem kérdezel... című bevezetővel kezdődik, melyet egy félkövér betűvel szedett témacím és egy kifejtés, illetve bővített válasz követ.

    2. (o prevodu) ▸ feliratozott, feliratos
    Predstava, v kateri bo slišati 45 evropskih jezikov, bo nadnaslovljena v slovenščini. ▸ Az előadást, amelyben 45 európai nyelv lesz hallható, szlovén nyelven feliratozzák.
  • očí eyes pl; (vid) eyesight

    med štirimi očmi in private, face to face
    pred mojimi očmi before my eyes, in my sight, in my presence
    zaradi vaših lepih očí for your blue eyes
    boleče očí sore eyes, (od prenapenjana) eye strain
    barva očí colour of the eyes
    velike in okrogle očí saucer eyes
    plamteče (krmežljave, izbuljene) očí flashing (bleary, blear, goggle) eyes
    suhe (solzne) očí dry (tearfilled) eyes
    na lastne očí, z lastnimi očmi with one's own eyes
    prav pred njenimi očmi before her very eyes
    slabe očí weak eyes
    z odprtimi očmi with open eyes
    ki ima dobre (risje) očí keen-eyed (lynx-eyed)
    kot bi z očmi trenil (kot bi mignil) in the twinkling of an eye, in a flash
    paša za očí a sight for sore eyes, a delightful sight
    očí so mu bolj lačne kot želodec his eyes are bigger than his belly
    same očí in ušesa so ga he is all eyes and ears, he is all attention
    z očí brati komu to guess by someone's look, to anticipate someone's wishes
    to bíje v očí it offends the eye
    to bôde v očí that strikes (ali catches) the eye
    gledati smrti v očí to look death in the face
    gledati na kaj z drugimi (drugačnimi) očmi to take a different view of something
    imeti dobre (slabe) očí (vid) to have good (bad) eyesight
    imeti pred očmi to have (ali to bear, to keep) in mind (ali in sight, in view)
    vse solzne očí je imela her eyes brimmed with tears
    imeti stalno kaj pred očmi not to lose sight of something
    imeti očí za lepo(to) to have an eye for the beautiful
    imej odprte očí! (pazi se!) keep your weather eye open!
    očí si izjokati to cry one's eyes out
    očí si drug drugemu izpraskati to scratch each other's eyes out
    ne hodi mi pred očí! keep out of my way!, arhaično begone!
    izgubiti iz očí to lose sight of, to lose track of
    ne izpustiti iz očí to keep one's eye on
    ne izpustim ga iz očí I keep an eye on him, I don't trust him out of my sight
    povsod imeti svoje očí (figurativno) to have eyes at the back of one's head
    mencati, meti si očí to rub one's eyes
    napenjati očí to strain one's eyes
    izgini mi izpred očí! get out of my sight!
    nasuti komu peska v očí (figurativno) to throw sand (ali dust) in someone's eyes, to bamboozle someone, to hoodwink someone
    odpreti komu očí to open someone's eyes, to undeceive someone
    to mi je odprlo očí that was an eye-opener for me
    očí se mi odpirajo (figurativno) I begin to see now
    očí sem mu odprl (figurativno) I opened his eyes for him
    široko odpreti očí to open one's eyes wide, to be all eyes
    očí so se mu odprle (figurativno) the scales fell from is eyes
    pojdi mi izpred očí! get out of my sight!, arhaično begone!
    premeriti koga z očmi to eye from head to foot
    to pada v očí that leaps to the eye, that hits you in the eye
    pasti očí na čem to feast one's eyes on something
    pokvariti si očí to spoil one's eyes
    povesiti očí to look down
    v očí mi je padlo it struck me
    ne pridi mi spet pred očí! don't show yourself here again!
    to ti povem med štirimi očmi this is for your private ear
    z očmi je preletel vrt he cast a glance over the garden
    streljati z očmi (figurativno) to shoot glances (na at)
    očí si treti to rub one's eyes
    upreti očí v to fix one's eye upon, to look fixedly at
    škiliti z očmi to squint, to be squint-eyed
    očí se mi solzé my eyes are running
    kot bi z očmi trenil in the twinkling of an eye, in a trice, in a flash
    svojim očem ne verjamem I don't believe my eyes
    komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly believe my own eyes
    stopiti komu pred očí (figurativno) to face someone
    vreči očí na to have an eye for
    z lastnimi očmi videti to be an eyewitness
    na očeh se mu vidi, da je lopov his eyes show him up for the rogue he is, arhaično bespeak him a rogue
    od teme se ne vidi prsta pred očmi it is pitch-dark
    videl sem mu na očeh, da laže I could see (ali I saw) from his face that he was lying
    na lastne očí sem to videl I saw it with my own eyes
    zapreti očí to close one's eyes
    preteklo noč nisem mogel zatisniti očí last night I couldn't sleep a wink
    zavezati komu očí to hoodwink someone, to blindfold someone
    zatisniti očí ob, nad (spregledati) to shut one's eyes to, to turn a blind eye to, to condone, to connive at, to wink at
    zapirati očí pred čem to close one's eyes to something
    vrana vrani ne izkljuje očí one crow does not peck out another crow's eyes
    daleč od očí, daleč od srca out of sight, out of mind
  • oddaljítev (-tve) f allontanamento, scostamento; rimozione; pren. estraniazione; ekst. digressione, divagazione, excursus:
    oddaljitev od (prvotne) teme digressione dall'argomento, excursus
  • odmakníti écarter de, mettre à l'écart, déplacer, éloigner; repousser, retirer

    odmakniti mizo od zidu écarter (ali éloigner) la table du mur
    odmakniti roko retirer la main
    odmakniti se s'écarter de quelqu'un, quelque chose, se mettre à l'écart, s'éloigner, (se) reculer, faire place; figurativno prendre ses distances à l'égard de quelqu'un, quelque chose
    odmakniti se za korak reculer d'un pas
    (figurativno) odmakniti se od teme s'écarter (ali s'éloigner) du sujet
  • odstópanje écart moški spol , déviation ženski spol

    odstopanje od teme digression ženski spol
  • odstraníti apartar; eliminar; quitar; abolir; suprimir ; (dvome) disipar, desvanecer ; (madež) quitar ; (tumor) extirpar ; (iz službe) remover

    odstraniti težave allanar dificultades
    odstraniti zapreke remover obstáculos
    odstraniti zlo remediar el mal
    odstraniti se alejarse; retirarse, apartarse; (proč oditi) irse, marcharse
    odstraniti se od téme desviarse del tema
  • okrílje aile ženski spol , protection ženski spol , sauvegarde ženski spol , égide ženski spol , patronage moški spol , auspices moški spol množine , abri moški spol , faveur ženski spol

    pod okriljem vojaške enote, podicije sous la protection (ali sous la sanvegarde) d'une unité militaire, de la police
    vzeti mladega pesnika pod svoje okrilje prendre un jeune poéte sous son aile (ali sous sa protection)
    pod okriljem Unesca sous l'égide de l'Unesco
    v okrilju teme à l'abri (ali à la faveur) de la nuit
    otrok v materinem okrilju un enfant dans les bras de sa mère
    vzeti v svoje okrilje prendre sous sa protection (ali sauvegarde, tutelle), protéger quelqu'un
    pod okriljem koga sous les auspices (ali sous le patronage) de quelqu'un
  • povŕšen superficiel ; (neresen) léger, futile, peu sérieux ; (ženska) facile

    površno superficiellement, en passant, à la hâte, à la légère, figurativno à vue de nez, par manière d'acquit
    površno delo travail hâtif (ali négligé, superficiel)
    površno obravnavanje (figurativno) effleurement moški spol
    površno omeniti ali se dotakniti (teme) effleurer
    površno znanje connaissances ženski spol množine superficielles
  • préd2 (krajevno) before, in front of; ahead of; (časovno) previous to, up to, prior to; ago, since, back

    préd hišo before (ali in front of) the house
    préd pričami (notarjem) in the presence of witnesses (of a Notary Public)
    dve uri préd časom two hours before time (ZDA ahead of time)
    préd Kristom before Christ (krajšava: B.C.)
    préd polnočjo before midnight
    10 minut préd 9. uro 10 minutes to (ZDA of) nine
    préd poldnevom in the morning, in the forenoon
    préd pol ure (14 dnevi, enim mesecem, dvema letoma) half an hour (a fortnight, a month, two years) ago
    préd kratkim recently, of late, lately
    préd vsem first of all, above all
    (prav) préd mojimi očmi before my very eyes
    ne préd 10. uro not till ten o'clock
    dan préd mojim odhodom the day before (ali previous to) my departure
    préd nekaj urami a few hours back
    delo je bilo gotovo šest mesecev préd planom the work was completed six months ahead of schedule
    on je prav (tik) préd nami he is just ahead of us
    šel je préd menoj he preceded me, he went in front, he led the way
    tekla je préd nami she ran ahead of us
    vlak ne bo odpeljal préd osmo uro the train will not leave till (ali before) 8 o'clock
    imeti kaj préd seboj (figurativno) to have something coming to one, to be in for something
    nimava (nimamo) nobenih skrivnosti drug préd drugim we have no secrets from each other (from one another)
    imeti prednost préd kom to have the advantage of someone
    imeti kaj préd očmi (figurativno) to have (ali to keep) something in mind (ali in view, in sight)
    ne pride mi več préd oči he shuns me
    od teme se ne vidi prst préd očmi it is pitch-dark
    ne bom odpotoval préd enim tednom I shan't start for a week (ali for a week yet)
  • preskočíti to jump (ali to leap, to spring, to hop, to skip) over (ali across); (zapreko, figurativno) to clear, to negotiate

    preskočíti dve leti to skip two years
    preskočíti vrsto to skip a line; (jarek) to jump over, to leap over; (besedo, stavek) to omit, to skip, to leave out
    preskočíti od ene téme na drugo to skip from one topic to another
  • prežvéčen (-a -o) adj. masticato; trito:
    pren. prežvečene besede, misli rimasticatura
    prežvečene teme argomenti triti (e ritriti)
    stokrat prežvečene besede, ideje parole, idee trite (e ritrite)
  • tem|a [é] ženski spol (-e …) das Thema (banalna Allerweltsthema, najljubša Lieblingsthema, pogovora Gesprächsthema, tabu Tabuthema)
    aktualne teme Tagesthemen množina
    izbira teme die Themenwahl
    ne oddaljujoč se od teme sachbezogen
    poprijeti temo auf ein Thema eingehen
    prosto izbirati/izbrati temo freie Themenwahl haben
  • tem|a ženski spol (-è …) die Dunkelheit; die Finsternis; (mrak) die Düsterheit
    egiptovska tema ägyptische Finsternis
    tema kot v rogu das Grabesdunkel
    tema je es ist dunkel
    tema je kot v rogu es ist stockdunkel
    meja med svetlobo in temo die Dämmerungsgrenze
    vladar/gospodar teme Fürst der Finsternis, der Schattenfürst
    bloditi v temi im Dunkel herumtappen, im Finsteren tappen (tudi figurativno)
  • téma theme; glasba theme; subject, topic

    téma razgovora talking point
    delikatna, kočljiva téma ticklish subject
    običajna téma (pogovorno) standard fare
    oddaljiti se od téme to stray from the subject (ali point)
    skakati od ene téme do druge to leap from one topic to another
  • téma thème moški spol , sujet moški spol

    tema pogovora thème de conversation
    oddaljiti se od teme s'écarter (ali sortir) du sujet
  • téma1 tema m ; (glas tudi) motivo m ; asunto m

    tema pogovora tema m de conversación
    oddaljiti se od teme desviarse (ali apartarse) del tema
    ostati pri temi no apartarse del tema
  • vladar moški spol (-ja …) der Herrscher, der Monarch, der Souverän; der Fürst (tudi figurativno)
    vladar pekla der Höllenfürst
    vladar teme Fürst der Finsternis
  • zarádi por; a causa de; por causa de

    zaradi mene por mí, por mi causa, por causa mía
    zaradi tega a causa de ello
    zaradi pomanjkanja denarja por falta de dinero
    zaradi česar por lo qual; razón la cual
    ne morem tega brati zaradi teme v sobi no puedo leerlo por lo oscuro que está el cuarto
  • zópeten (-tna -o) adj. (ponoven) ripetuto, reiterato:
    bojijo se, da bo prišlo do zopetnih spopadov si teme che si ripetano gli scontri
  • zrásti (zrástem)

    A) perf.

    1. crescere; farsi; nascere:
    zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
    zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
    zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
    po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
    zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
    zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria

    2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
    trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
    zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
    pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
    cene so zrasle sono saliti i prezzi
    umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica

    3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
    zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
    tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari

    4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
    iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura

    5. (postati s čim skladna celota) integrarsi

    6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
    tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
    pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
    greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
    to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
    pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
    zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.

    B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
    cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
    sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi

    2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
    mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra