Franja

robe [rɔb] féminin (ženska, otroška) obleka; talar; figuré obleka; lupina, koža (sadeža, gomolja); ovojni list (cigare)

robe d'un cheval, d'un chien barva konjske, pasje dlake
robe à danser, d'intérieur, de mariée, de soirée (ali: du soir), de sport, de ville plesna, domača, nevestina, večerna, športna, promenadna obleka
robe de bébé oblekca za dete; otroška obleka
robe-bain féminin de soleil obleka za na plažo
robe de chambre domača obleka ali halja
pommes féminin pluriel de terre en robe de chambre krompir v oblicah
robe de magistrat službena obleka (halja)
robe de nuit (dolga) nočna srajca
robe à paniers, à crinoline obročno krilo, krinolina
robe à traîne obleka z vlečko
(gens pluriel de) robe sodniki in odvetniki
se parer de quelque chose comme de sa belle robe biti ponosen na kaj, domišljati si na kaj
prendre la robe postati odvetnik

Robe, die, (-, -n) toga, talar; večerna obleka

sékati (meso) picar ; (drva, les) partir, cortar , (drevje tudi) talar , (kamen) labrar, tallar

skúti skúta m mn.
1. dolgo žensko krilo: skuti nisu nikad do zemlje, nego jedan ili dva prsta nad zemljom
2. talar, sutana: bila je puna dostojanstva i blagonaklone ljubaznosti, kao svećenik u -ima

sottana f

1. spodnjica; krilo:
sottana di cotone, di lana, di tela bombažno, volneno, platneno krilo
stare sempre attaccato alla sottana della mamma pren. držati se še vedno maminega krila (tudi slabš.)

2.
sottane pog. ženske:
correre dietro alle sottane tekati za ženskami, ženskariti

3. relig. talar

stola -ae, f (tuj. στολή)

1. stóla, dolgo, od vratu do gležnjev segajoče žensko oblačilo: Varr., Sen. ph., Plin. iun., Mart., Dig., Cass. idr., Dianae amplum signum cum stola Ci., stola longa O., ad talos stola demissa H., cunnus velatus stolā H.; meton. imenitna gospa, odlična gospa (dama), imenitnica, patricijka, aristokratka, plemkinja, plemenitnica, plemenitašinja: hic iuvenum coetu stola mixta Stat., ut inviolata … stola relinqueretur Val. Max., inter stolam plebemque Plin.

2. metaf. kot moško oblačilo, ki je segalo do gležnjev, dopetna halja, talar, talarna toga: Enn. ap. Non., amicti stolis albis Vulg.; poseb. talar
a) piskačev (ob Minervini svečanosti): Varr., quid sibi personae, quid stola longa (sc. tibicinis) volunt? O.
b) Izidinih svečenikov: Ap. — Kot priimek rim. Stola -ae, m Stóla, npr. Sex. Stola Sekst Stola: Ci.

sutàna ž (fr. soutane, it. sottana) sutana, talar

sutána ž (fr. souttane < it. sottana) sutana, talar, reverenda, mantija

sutánă -e f talar

syrma -atis, n (tuj. σύρμα)

1. sírma = oblačilo z vle(č)ko, prekopetna halja, talar, vlečka: Sid., Prud., cum parum forti gradu auro decorum syrma barbaricum trahit Sen. tr., inde tam molles placuere cultus et sinus laxi fluidumque syrma Sen. tr., et fluidam crispo duxisset syrmate (vlečka) vestem Paul. Nol.; tako haljo so nosili zlasti igralci v tragediji, da je bila njihova postava videti veličastnejša: Sid., ante pedes Domiti longum tu pone Thyestae syrma vel Antigones seu personam Melanippes Iuv., num ex eo argumentarere etiam uti me consuesse tragoedi[i] syrmate, histrionis crocota, † orgia, mimi centunculo? Ap., si aviae pallio aurato atque purpureo pro syrmate tragoedus uteretur Vop. — Soobl. syrma -ae, f: ecponitor, vorruncent cum syrma simul Afr. fr., quid hic cum tragicis versis et syrma facis? Valerius poeta ap. Prisc.

2. meton. tragedija, žaloigra: Musa nec insano syrmate nostra tumet Mart., transtulit ad tragicos se nostra Thalia cothurnos: aptasti longum tu quoque syrma tibi Mart., nam scelus, a Pyrrha quanquam omnia syrmata volvas, nullus apud tragicos populus facit Iuv.

vest [vest]

1. samostalnik
telovnik, vestija; ženski telovnik (srajca), životec, majica
poetično obleka; (redko) talar; površnik

a vest-pocket camera zelo majhen fotografski aparat

2. prehodni glagol
poetično obleči (with v kaj)
okrasiti (oltar); podeliti (with kaj)
zaupati; prenesti (pravico itd.) (in s.o. na koga)
pooblastiti
pravno zaseči, zapleniti (premoženje)

the whole power is vested in the people vsa oblast je v rokah ljudstva
neprehodni glagol
obleči si (službeno) obleko, obleči se; pripadati (in komu)
preiti (in na)

the title vests in the oldest son naslov pripade najstarejšemu sinu
the vested rights pridobljene (utrjene) pravice

ermine [ə́:min] samostalnik
zoologija hermelin; s hermelinom obrobljen talar angleških sodnikov

to wear the ermine biti sodnik (v Angliji)

gown² [gaun] prehodni glagol
obleči talar, haljo itn.

planeta ženski spol ornat, kratki talar

stuff gown [stʌ́fgaun] samostalnik
(volneni) talar mladih pravnikov; mlad pravnik

surcingle [sə́:siŋgl]

1. samostalnik
(pre)pas za sedlo, za tovor na konju; konjski podprog; (redko) pas za sutano, za talar

2. prehodni glagol
pritrditi (konju) s pasom (odejo, sedlo)

toga [tóugə; -dži:] samostalnik
zgodovina (množina togas, togae) toga; uradna, poklicna obleka (kroj, noša), zlasti talar

to don the toga of a judge obleči sodniški talar

abito m

1. obleka:
abito da inverno, da ballo zimska, plesna obleka
taglio d'abito kos blaga za obleko

2. oblačilo (znak poklica):
abito talare talar, duhovniško oblačilo
vestire, prendere l'abito iti v samostan

3. navada, nagnjenje, habitus, ustroj:
abito mentale duševni ustroj

4. med. zunanjost in drža, habitus
PREGOVORI: l'abito non fa il monaco preg. obleka ne naredi človeka

deporre^*

A) v. tr. (pres. depongo)

1. odložiti, odlagati; dati; zložiti, zlagati:
deporre la valigia odložiti kovček
deporre la biancheria nel cassetto perilo zložiti v predal

2. položiti, polagati, sneti:
deporre i guanti sneti rokavice
deporre le armi pren. prenehati s sovražnostmi

3. odstaviti, odstavljati:
lo hanno deposto dalla carica di presidente odstavili so ga s predsedniške funkcije
deporre la carica odstopiti s funkcije, s položaja

4. ekon. položiti, polagati; deponirati

5. pren. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se; odpovedati se:
deporre un'idea opustiti zamisel
deporre l'abito talare sleči talar, odreči se duhovniškemu stanu
deporre la corona odreči se prestolu; abdicirati

6. pravo pričati, dati izjavo:
deporre il falso krivo pričati
deporre il vero povedati resnico
deporre contro, a favore dell'imputato pričati proti, v prid obtožencu

B) v. intr. govoriti, biti v prid, proti:
ciò depone a suo favore to govori vam v prid

drevó árbol m

božično (novoletno) drevo el árbol de Navidad, árbol de Noel (de año nuevo)
drevo spoznanja el árbol de la ciencia del bien y del mal
okrasno drevo árbol de adorno
gojitelj dreves arboricultor m, arborista m
gojenje dreves arboricultura f
cepiti (obrezati, posekati) drevo injertar (podar, talar ali derribar) un árbol
splezati na drevo subirse (ali trepar) a un árbol
od samih dreves ne vidi gozda está en la aldea y no ve las casas
jabolko ne pade daleč od drevesa el hijo del gato ratones mata; tal palo, tal astilla