Franja

absórpcijski (-a -o) adj. di assorbimento:
absorpcijska sposobnost tal capacità di assorbimento del terreno

bela riba stalna zveza
pogosto v kulinariki (vrsta ribe) ▸ fehér húsú hal
Natakar nama je takoj prinesel zvrhan krožnik grške solate in veliko, na žaru pečeno belo ribo. ▸ A pincér azonnal hozott nekünk egy púpozott tál görög salátát és egy nagy, grillezett fehér húsú halat.
V eni sami noči so ujeli kakih 21 ton najkakovostnejših belih rib. ▸ Egyetlen éjszaka alatt mintegy 21 tonna kiváló minőségű fehér húsú halat fogtak ki.

biologij|a ženski spol (-e …) die Biologie (morja Meeresbiologie, tal Bodenbiologie)
pouk biologije der Biologieunterricht

bližin|a ženski spol (-e …) die Nähe (meseca Mondnähe, smrti Todesnähe, časovna Zeitnähe); (okolica) der Nahbereich
nastavitev bližine die Naheinstellung
iz bližine aus der Nähe, Nah- (boj iz bližine der Nahkampf, strel iz bližine der [Nahschuß] Nahschuss, sprožitev plazu iz bližine die Nahauslösung, iskanje iz bližine die Nahortung)
v bližini in der Nähe, (v dosegu) in Reichweite, (kolikor daleč se sliši) in Hörweite
v neposredni bližini in nächster Nähe
v bližini česa in …-nähe/-nah
(tal in Bodennähe, bodennah; kopnega in Landnähe, mesta in Stadtnähe, stadtnah; obale in Küstennähe, küstennah; tečaja in Polnähe, polnah; srca in Herznähe, herznah)

carstvo samostalnik
1. (dežela, v kateri vlada car) ▸ cárság, birodalomRuski car Nikolaj II. je imel v svojem ogromnem carstvu nad 100 gradov in palač. ▸ II. Miklós orosz cárnak több mint 100 vára és kastélya volt hatalmas birodalmában.

2. (cesarstvo; imperij) ▸ birodalomLeta 1519 je Hernán Cortés odplul s Kube, da bi pokoril azteško carstvo. ▸ Hernán Cortés 1519-ben kihajózott Kubából, hogy meghódítsa az azték birodalmat.

3. (območje prevlade) ▸ birodalomGozdar je zaščitil mogočne jelke in bukve in ohranil carstvo medveda, volka, risa in orla. ▸ Az erdész megvédte a nagy fenyőket és bükköket, megóvta a medve, a farkas, a hiúz és a sas birodalmát.
Tik pred kuhinjo pa sestopimo v delovno carstvo gospodinje, kjer je višina od stropa do tal kar 210 centimetrov. ▸ Közvetlenül a konyha előtt pedig lejövünk a gazdasszony birodalmába, ahol a belmagasság eléri a 210 centimétert.
Ker je dežela takšna, kot je, si lahko z avtom čisto vsak ustvarja svoje carstvo svobode. ▸ Mivel az ország olyan, amilyen, egy autóval bárki megteremtheti magának a szabadság birodalmát.

če si ; (v primeru da) (en) caso de que (subj)

če je (to) tako siendo así
če bi bilo tako si así fuera
če bi le prišel! ¡ojalá viniera!
če bi jaz to bil vedel si lo hubiera sabido
če le con tal que (subj); siempre que (subj); a menos que (subj)
razen če excepto si; salvo que (subj)
razen če ne pride a menos que no venga

délo trabajo m ; (zaposlitev) ocupación f , empleo m

akordno delo destajo m
težko (nočno, umsko, telesno, znanstveno) delo trabajo rudo (nocturno, intelectual, corporal, científico)
delo na domu trabajo a domicilio
delo na tekočem traku producción f en serie
mojstrsko delo obra f maestra
obvezno, žensko delo trabajo obligatorio, femenino
strokovno delo trabajo especial (ali profesional)
hišna dela labores f pl domésticas
ročno delo trabajo manual, trabajo hecho a mano, (izdelek) obra f de mano
prisilno delo trabajos m pl forzados
nadurno delo trabajo hecho en horas extraordinarias
sezonsko delo trabajo de temporada
javna dela obras f pl públicas
socialno delo obra f social
umetniško delo obra f de arte
zbrana dela (slovstvo) obras f pl completas
poljsko delo labor f, faena f (del campo); faenas f pl agrícolas
brez dela sin trabajo, sin ocupación
dela zmožen capaz de trabajar
nesposoben za delo incapaz de trabajar
nesposobnost za delo incapacidad f para el trabajo
delitev dela división (ali repartición) f del trabajo
pravica do dela derecho m al trabajo
prekinitev dela suspensión f del trabajo
upočasnitev dela huelga f de brazos lentos
ustavitev dela paro m del trabajo
urad za delo oficina f de colocación
borza dela bolsa de trabajo
zaščita pri delu seguridad f (ali protección f) en el trabajo
biti brez dela estar sin trabajo; holgar
na delo! ¡manos a la obra!
lotiti se dela poner manos a la obra
iti na delo ir a trabajar
prekiniti, ustaviti delo suspender, abandonar el trabajo
začeti z delom empezar a trabajar
kakršno delo, takšno plačilo tal obra, tal pago
delo mi ne gre od rok no me cunde el trabajo

donos [ò] moški spol (-a …) der Ertrag, -ertrag (celokupni Gesamtertrag, čisti Reinertrag, delni Teilertrag, dodatni Mehrertrag, kapitala Kapitalertrag, tal Bodenertrag, hektarski Hektarertrag, kosmati Rohertrag, Bruttoertrag)
izpad donosa der Ertragsausfall
udeležba pri donosu die Ertragsbeteiligung
davek na donos die Ertragssteuer
davek na donos kapitala die Kapitalertragssteuer

donòs rendimiento m ; productividad f ; ganancia f ; contribución f

doseči donos obtener un rendimiento
prinašati lep donos dejar mucha ganancia
čisti donos rendimiento m neto
donos zemlje, tal rendimiento m del suolo
hektarski donos rendimiento m de (la) hectárea

dotakn|iti se (-em se) dotikati se česa (etwas) berühren (tudi vprašanja, te točke ipd.), (etwas) anrühren; mimogrede: (etwas) streifen (tudi vprašanja ipd.); koga: (jemanden) berühren, anrühren, streifen
poskusi se me dotakniti! rühr mich nur an!
dotakniti se tal z nogami: auffußen, den Fuß/die Füße aufsetzen
|
ne se dotakniti hrane, cigaret ipd.: nicht anrühren, denarja, zalog, časti, dostojanstva, svobode: nicht antasten
| figurativno (ne pritakniti se) nicht an (etwas) rühren, (etwas) unberührt lassen
ne dotakniti se česa za nobeno ceno figurativno nicht mit der Zange anfassen

drevó árbol m

božično (novoletno) drevo el árbol de Navidad, árbol de Noel (de año nuevo)
drevo spoznanja el árbol de la ciencia del bien y del mal
okrasno drevo árbol de adorno
gojitelj dreves arboricultor m, arborista m
gojenje dreves arboricultura f
cepiti (obrezati, posekati) drevo injertar (podar, talar ali derribar) un árbol
splezati na drevo subirse (ali trepar) a un árbol
od samih dreves ne vidi gozda está en la aldea y no ve las casas
jabolko ne pade daleč od drevesa el hijo del gato ratones mata; tal palo, tal astilla

dvig moški spol (-a …)

1.
s tal ipd. das Aufheben, das Anheben
samega sebe: die Erhebung; v zrak: das Steigen, das Ansteigen, der Anstieg, der Aufstieg

2. s hranilne knjižice, računa ipd.: die Abhebung, die Behebung ( Geldabhebung, Geldbehebung,gotovine Barabhebung, rok za dvig die Behebungsfrist, potrdilo o dvigu die Behebungsquittung)

3. cen, davkov, pristojbin die Erhöhung, das Anheben

4. tehnika bata: der Hub; der Hochgang

5. roke pri glasovanju: das Handerheben, Handaufheben, das Handzeichen (glasovati z dvigom roke durch Handzeichen/Handaufheben/Handerheben abstimmen)

6.
šport tezni dvig das Drücken

dvíganje (-a) n sollevamento (carichi e sim.); alzata; aumento, crescita (del tenore di vita);
dviganje cen aumento, rialzo dei prezzi
šport. dviganje uteži sollevamento pesi, pesistica
dviganje letala decollo
dviganje denarja prelevamento, prelievo (di denaro)
glasovanje z dviganjem rok, z vstajanjem in sedanjem votazione per alzata di mano, per alzata e seduta
geol. dviganje ali pogrezanje tal bradisismo
dviganje zastave alzabandiera

erozij|a ženski spol (-e …) die Erosion (tudi figurativno), -erosion, die Abtragung, -abtragung (tal Bodenerosion, Bodenabtragung, ledeniška Glazialerosion, vetrna Winderosion)
zadenjska erozija rückschreitende Erosion
zaščita pred erozijo der Erosionsschutz

gospodár amo m ; dueño m ; patrón m ; jefe m

hišni gospodar amo de (la) casa
biti gospodar v hiši mandar en su casa
biti gospodar nad čem dominar sobre a/c; ser dueño de a/c
nihče ne more služiti dvema gospodarjema ninguuo puede servir a dos señores; no se puede repicar y andar en la procesión
kakršen gospodar, takšen hlapec cual el dueño, tal el perro

gradbišč|e srednji spol (-a …) die Baustätte, die Baustelle, der Bauplatz; zemljišča: das Baugelände
preiskovanje tal na gradbišču die Baugrunduntersuchung

hčí (hčére) f figlia; ekst. donna:
rodna hči figlia carnale
najmlajša hči la figlia più piccola, più giovane
pren. Evine hčere figlie di Eva, donne
dati komu hčer dare a qcn. la propria figlia in sposa
PREGOVORI:
kakršna mati, takšna hči qual madre, tal figlia

hrapavost ženski spol (-i …) die [Rauhigkeit] Rauigkeit, die Rauheit
hrapavost tal die Bodenrauigkeit

hrib moški spol (-a …) geografija der Berg, die Höhe, -berg (grajski [Schloßberg] Schlossberg)
čez hribe in doline über Berg und Tal
po hribu navzdol bergabwärts
po hribu navzgor bergan, bergauf

in konj.

I.

1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio

2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria

3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno

4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

II. (v vezalnem priredju)

1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo