Franja

deuille [duj] féminin tulec (za patrone)

él okov za privitje žarnice; uho (za toporišče sekire, lopate itd.)
deuille d'accouplement (él) vtičnica

dr̀ška ž
1. držaj, ročaj, roč: drška noža, alata, sablje
2. pecelj: drška od cvijeta, lista, ploda
3. tulec: drška pera od ptice
4. uho: drška od lonca

dŕžak -ška m, mn. dŕšci dr̂žākā, dr̀žāč -áča m
1. ročaj, držaj, ročnik, držalo, nasadilo, toporišče: držak mača, motike, kašike, testije, noža; držač ugljenih četkica; držak koplja, lonca, anode, elektrode
2. pecelj: trešnje, višnje na dršcima vise
3. tulec: držak u pera od ptice

etui [étwi] samostalnik
škatlica, tok, tulec

étui [etɥi] masculin etuí, tok, tulec; ohišje; prevleka; knjižni ovitek; nožnica (za nož)

étui à chapeau, à violon škatla za klobuk, violino
étui à cigarettes etui za cigarete
étui à épingles igelnica
étui à lunettes etui za očala
étui de mathématiques risalno orodje

Hülse¹, die, (-, -n)

1. strok (tudi Pflanzenkunde); luščina; beim Korn: pleve

2. Technik tulec; stročnica, puša; cevka

Kiel¹, der, (-/e/s, -e) tulec; bei Federn: peresni tulec, rebro; Musik trzalica

Köcher, der, (-s, -) tul za puščice; Tierkunde tulec

lingua (stlat. dingua (sabin. l = d)) -ae, f (indoev. *dn̥g'hu̯ēH, gen. *dn̥g'huHés jezik (kot organ); prim. skr. jihvā́, juhū́- = sl. jezik = hr. jèzik = lit. liežùvis = got. tuggō = stvnem. zunga = nem. Zunge; ljudska etim. povezuje to besedo z lingere)

1. jezik (kot ud človeškega in živalskega telesa): in ore sita lingua est, finita dentibus Ci., nigra subest udo lingua palato V., linguam eicere Ci., linguam … ab inrisu exserentem (sc. iuvenem) producunt L., linguā lambere pueros L. (o volkulji) ali vulnera O., linguā properante legere O., prima l. Plin. konec jezika; kot izraz govorniške moči preg. (po Hom. (Il. 2, 488): οὐδ' εἴ μοι δέκα μὲν γλῶσσαι, δέκα δὲ στόματ' εἶεν): si decem habeas linguas, mutum esse addecet Pl., non mihi si linguae centum sint oraque centum, … V., non mihi si centum deus ora sonantia linguis … dedisset O., non mihi dentur si mille linguae Prisc.; v obscenem pomenu: homo malae linguae (= fellator) Mart., Min.

2. metaf. kaj jeziku podobnega, npr.
a) (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: Pac. ap. Gell., Lucan., promuntorii genus non excellentis, sed molliter in planum devexi L., tribus haec (sc. Sicania) excurrit in aequora linguis (po drugih pinnis) O.
b) bot. (o rastl.) α) = lingulāca: Plin. β) lingua bubula volovski jezik (Anchusa officinalis Linn.): Ca., Plin. γ) lingua canīna: Cels. = lingua canis ali l. Macedonica: Ap. h. (gr. κυνόγλωσσος ali κυνόγλωσσον) najbrž pasji jezik (Cynoglossum officinale Linn.).
c) jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme: Vitr.
d) jeziček pri grlu, sapnikov poklopec: Cels.
e) dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali: Plin.

3. meton.
a) jezik (kot govorilni organ, govorilo), govor(jenje), besede: linguam diligentissime continere Ci. brzdati, linguam acuere et procudere Ci. oblikovati in olikati, linguam moderari S., linguam tenere O. molčati, commercia linguae O. pogovor, razgovor, largus opum et linguā melior V., Latiumque beabit divite linguā H., l. libera Ci., L. odkritosrčen, prostodušen, impigrae linguae (gen. sg.) S., magica l. O., Sil. zagovor = čarodejne besede, ne vati noceat mala lingua futuro V. urok, esse malae linguae Petr. = malam habere linguam Sen. ph. hud (oster, strupen) jezik, homo acidae linguae Sen. rh., linguam vis meam praecludere, ne latrem pro re domini Ph. (o psu) jezik mi hočeš zavezati; s subjektnim gen.: l. potentium vatum H. petje, volucrum linguae V. ptičje petje, veteris comoediae maledica lingua Val. Max.; occ. α) hud, strupen, oster, opravljiv, obrekljiv jezik, opravljanje, obrekovanje, zloraba jezika: os habeat, linguam Pl., Aetolorum linguas retundere L., lingua gravius castigatur quam ullum probrum Cu. β) dar govora (besede), govorništvo, zgovornost: consilio neque manus deest neque lingua Ci., non magis consilium vobis deest quam lingua L., est animus tibi, sunt mores et lingua H. γ) zgovornost v slabem pomenu = samohvala, hvalisanje, širokoustenje, bahanje: maternae pendere linguae poenas O., ali = jezičnost, jezikavost, blebetavost, klepetavost: poenam linguā commeruisse O., tudi = (pre)drzen jezik, (pre)drznost: exhibuit linguam scelerata paternam O.
b) α) jezik (glede na njegovo tvarno kakovost): l. Latina, Graeca Ci., eiusdem esse linguae Ci., utram tandem linguam nescio? Ci., utraque l. (= latinščina in grščina) H., Plin. iun., Graecā linguā loquentes, qui Asiam incolebant N. azijski Grki, propter linguae Gallicae scientiam, qua … Ariovistus … utebatur C., Latinae linguae gnarus L. ali sciens T., linguae (sc. pastorum) peritus L., transferre in linguam Latinam Plin., alicuius linguam intellegere Petr., Mithridates, cui duas et viginti linguas, quot nationibus imperabat, traditur notas fuisse Q. β) narečje, dialekt: Massilia, quae tam procul a Graecorum omnium regionibus, disciplinis linguaque divisa Ci., illis … linguarum inter se differentium copia est Q.

lingula -ae, f (demin. lingua; prim. ligula) jeziček; le metaf. jezi(č)ku podobne stvari

1. (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: posita (sc. oppida) in extremis lingulis promunturiisque C.

2. jezikasto zašiljen jermen pri čevljih, vezalka, stogla: propter quod rumpere somnum debeat et lingulas (po drugih ligulas) dimittere Iuv., non hesterna sedet lunatā lingula plantā Mart.; kot psovka: Lingula (po drugih Ligula), in malam crucem? Pl.

3. (tanek) meček: Naev. ap. Gell.

4. čep, zatič = ost kola, ki se vtakne v drog: eorum partes summae lingulas edolatas habent Col.

5. jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme (prim. lingua 2. c)): si sub onus vectis lingula subiecta fuerit Vitr.

6. cev pri vodovodih: Vitr. (7, 7).

7. dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali (prim. lingua 2. e): apertioribus earum lingulis ad flectendos sonos Plin.

Patronenhülse, die, tulec (naboja)

Pinole, die, (-, -n) Technik pinola; tulec, valjček

pluma ženski spol pero; perje; peresna cev, tulec; pisalno pero, jekleno pero; figurativno stil; pisatelj; perorisba; ljudsko premoženje, bogastvo; domače prdec

pluma de acero, pluma metálica pisalno (jekleno, kovinsko) pero
pluma de ave ptičje pero
pluma de dibujo risalno pero
pluma estilográfica, pluma fuente nalivno pero
pluma Redis redis pero
pluma para redondilla pero za okroglo pisavo
buena pluma dober pisatelj
dibujo a pluma perorisba
como una pluma peresno lahek
de la mano y pluma lastnoročno napisan (podpisan)
dejar correr la pluma pisati brez premisleka
escribir al correr de la pluma (ali a vuela pluma) hitro pisati
hacer a pluma y a pelo spreten, za vse poraben biti; na mestu se odločiti
llevar la pluma a uno pisati po diktatu neke osebe
saber un poco de pluma imeti nekaj izobrazbe
tener pluma bogat biti
plumas de adorno okrasna (nakitna) peresa
sombrero de plumas klobuk s peresom
dejar las plumas vstati iz postelje
mudar las plumas goliti se (ptiči)
vestirse de plumas ajenas (o)krasiti se s tujim perjem

scapo m

1. trup (stebra)

2. bot. cvetno steblo

3. zool. tulec (pri ptičjem peresu)

scapsulare v. tr. (pres. scapsulo) sneti kapsulo, tulec

Scheide, die, (-, -n) (Grenze) meja, ločnica; Pflanzenkunde, Anatomie nožnica, Pflanzenkunde tulec, listna nožnica; Anatomie von Sehnen, Härchen: ovoj

shell¹ [šel] samostalnik
lupina (jajca, oreha, sadja, živali), skorja, luščina, strok; želvin oklep, polževa hišica, školjka, pokrovka krila pri žuželkah; notranja (svinčena) krsta; nedokončana hiša (ladja), ogrodje
vojska topovska granata, mina (metalca min)
ameriško naboj; raketa; tulec (izstrelka); lahek tekmovalni čoln
figurativno zadržanost, zaprtost, odljudnost
figurativno zunanjost, zunanja podoba, zunanji sijaj
poetično, glasba lira

in the shell še neizvaljen, še v razvoju
the shell of a doctrine obris doktrine
the shell of a ship trup ladje
heavy shell vojska težka granata
to come out of one's shell figurativno osvoboditi se odljudnosti, postati bolj družaben (manj plašen, rezerviran, samotarski)
to retire into one's shell zapreti se vase, umolkniti

Spule, die, (-, -n) cevka (tudi Tierkunde), tulec, navitek, motek; Elektrizität, Physik tuljava; bei Tonbändern usw.: kolut; elektronische Datenverarbeitung svitek; Elektrizität kleine Spule tuljavica

tejuelo moški spol hrbet knjige; tulec

tȗl túla m
1. tul, tulec: tul je pun strelica
2. ovojnica: larve tulara prave tulove u vodi radi svoje zaštite