Franja

tón -a m
1. ton; tonalitate
2. intonaţie

тон m glas, zvok, ton; način, slog; barva, odtenek;
задавать т. imeti glavno besedo, dajati smer;
заметил в приподнятом тоне pripomnil je s povzdignjenim glasom;
человек хорошего тона človek z lepim nastopom;
дурной т. nevzgojenost;
в тон z odtenkom iste barve;
не в тон петь napačno peti

тон -у ч., tón -a m.

harmonski ton moški spol glasba der Oberton

osnovni ton moški spol der Grundton, Stammton; figurativno der Tenor

sprašujoč ton moški spol der Frageton

vodilni ton stalna zveza
glasba (vrsta tona) ▸ vezetőhang, vezérhang

začetni ton stalna zveza
(prvi ton) ▸ kezdőhang

zgornji ton stalna zveza
glasba (vrsta tona) ▸ felső hang

cantus¹ -ūs, m (canere)

1. petje, opevanje, pesem: L., Lucr. idr., Sirenum Ci., bestiae saepe immanes cantu flectuntur Ci., sine cantu amburi Ci. brez žalostinke, funera cantu lusuque celebrare Val. Max., cantu tremulo H. s tresočim glasom, truci cantu Cu. z divjim vpitjem, citharae et cantūs peritus T., cantūs movete V. zapojte, verbosa cantu laudum suarum Graecia Val. Max.; o živalih: c. avium Ci., corvi Ci. krakanje, galli Ci., Vulg., perdicis O. pedpedikanje.

2. o glasbilih glas, ton, zvok, glasba, sviranje: Sen. ph., c. bucinarum Ci., cantu vocum et nervorum et tibiarum Ci., c. tubarum L., citharae H., Lact.; tudi tibicinum Cu.

3. occ.
a) bajalna (čarovna) pesem, bajalne (čarovne) besede, zagovor: cantu (iuvenes) vertere in pisces O., somnum dederant cantus magicaeque potentia linguae O., cantus vicinis fruges traducit ab agris... Tib. (I, 19 22), amores cantibus aut herbis solvere posse Tib., magici cantus Col. poet.
b) vedeževanje, prerokba: avis Tib., veridici cantus Cat.

colour¹ ameriško color [kʌ́lə] samostalnik
barva, odtenek; barva kože, pigment; kolorit; rdečica; videz
figurativno pretveza, maska
množina zastava; ton, prizvok

to be in colours imeti na sebi pisano obleko
colour bar rasna segregacija; diskriminacija
to change colour prebledeti, zardeti
to come off with flying colours zmagati na vsej črti
to come out of one's true colour pokazati svoj pravi značaj
to desert the colours dezertirati
to feel (ali be) off colour slabo se počutiti
to fly false colours varati pod krinko poštenosti
fast colour obstojna barva
fugitive colour nestalna barva
to give colour to s.th. poživiti, opravičiti kaj; dati videz resničnosti
to join the colours iti služit vojake
high colour rdeča polt
to hoist the colours izobesiti zastavo
to lay on the colours too thickly pretiravati
to lend colour to s.th. poživiti kaj
colour line črta, ki strogo deli belce od črncev
to lose colour prebledeti
to nail one's colours to the mast neomajno vztrajati pri svoji odločitvi
to paint in bright colours biti optimist
to put a false colour on napačno razložiti
to see the colour of s.o.'s money dobiti od koga denar
to see things in their true colour videti stvari v pravi luči
to stick to one's colours držati se svojih načel, ravnati po svojih načelih
to strike (ali lower) one's colours vdati, ukloniti se
to take one's colour from s.o. posnemati koga
to serve with the colours služiti v vojski
under colour of s.th. pod krinko česa
to wear s.o.'s colours biti privrženec koga
to sail under false colours pretvarjati se, biti licemerec
man (woman) of colour človek, ki ni belec

crepitus -ūs, m (crepāre) ton, jek, zvok, žvenket ipd.: echo crepitu clangente cachinnat Acc. fr., cr. creber Varr. trušč (v mestih in vaseh), num qui strepitus, clamor, crepitus exauditus est? Corn., non ad ictum tantum exagitamur, sed ad crepitum Sen. ph. (ob hreščanju), magis mihi vox avocare (da moti) videtur quam crepitus Sen. ph. hrušč; (o orožju) rožljanje, žvenket: armorum, missilium L., gladiorum Auct. b. Hisp.; (o kovinski opremi, o posodi) žvenket(anje), ropot(anje): crepitūs frenorum Varr., cr. calicis Vitr., si trulla inverso crepitum dedit aurea fundo Iuv.; (o tečajih in zapahih) škripanje: sonitum prohibe forium et crepitum cardinum Pl., sonitum et crepitum claustrorum audio Pl.; (o mlinu) klopot(anje): molarum cr. Enn. fr., molae crepitum faciebant Naev. fr. so klopotali; (o razpetem platnu) šum(enje): carbasus ut quondam magnis intenta theatris dat crepitum Lucr. šumi; (o glasbilih) donenje, glas, zvok, zvenenje, razleganje: cr. musicus Pac. fr., aeris L., Sen. ph. = cymbalorum L., crepitus ululatusque nocturni (namreč ob Bakhovi svečanosti) L., crepitu dissono auxilians (ob mesečevem mrku) Plin., cr. testarum (glinastih škrgetcev) Iuv., magno tibiarum et scabellorum crepitu Suet.; (o glasu): cr. vocum Sen. ph. močno zveneči glasovi, virtus et philosophia et iustitia verborum inanium crepitus est Amm. so le prazne besede; (o gromu, bučanju ipd. zračnih pojavih): nec fulmine tanti dissultant crepitus V. bobnenje groma; poseb. ob pojavu kakega božanstva: strepitus (hrup), crepitus (prasketanje), sonitus (hrušč), tonitrus Pl.; (o dežju) šum(enje): imbrium per folia cr. Plin.; (o stvareh, ki pokajo, se rušijo ipd.) hrušč, lomot: cr. arboris, aedificiorum Plin., montes duo inter se concurrerunt crepitu maximo Plin.; (o ognju in gorečih predmetih) prasket(anje), sikanje: cr. ignis, ignium Plin., Amm., viridis materiae flagrantis L.; (o delih človeškega in živalskega telesa): cr. dentium Ci. šklepetanje, škrtanje, pedum Ci. škripajoče stopinje, articulorum, cum se ipsae manus frangunt Sen. ph. pokanje, digitorum Mart. tlesk(anje) s prsti, alarum L. frfotanje; (o udarcih) plesk, tlesk, tresk: nulla vox inter crepitum plagarum auditur nisi haec Ci. medtem ko so peli udarci; poseb. crepitus ventris, v zvezi tudi samo crepitus „pok“ = glasni prdec, glasni vetrovi, glasno spuščanje vetrov (flatus pa je tiho spuščanje vetrov): Min., veniam dare flatum crepitumque ventris in convivio emittendi Suet., ventre redditi crepitus Sen. ph., reddere crepitus Plin., Sen. ph., sed illi (Stoici) crepitus aiunt aeque liberos ac ructus esse oportere Ci.

diapason [djapazɔ̃] masculin, musique obseg glasu; glasbene vilice; uglaševalna piščalka; figuré ton, nivo

se mettre au diapason de quelqu'un ravnati se po kom, prilagoditi se njegovemu gledanju

Färbung, die, barva; ton; obarvanost, obarvanje

fare^*

A) v. tr. (pres. faccio)

I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste

2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko

6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati

7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja

9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest

11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče

13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

III. (pred nedoločnikom)

1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se

B) v. intr.

1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši

C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se

2. iti:
farsi presso približati se

3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti

4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

Č) v. intr. impers.

1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi

2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je

D) m

1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno

3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri

glâs m, mest. na glásu, mn. glȁsovi
1. glas: pjevati u četiri -a; poznati koga po -u; grleni glas goltnik; zubni glas zobnik, dental; ženski, muški; ljudski glas človeški glas; životinjski glas pevač ima divan glas
2. glas, ton, zvok; izvoditi različite glasove na instrumentu; čuje se glas zvona
3. glas, vest, novica: pukao je glas; širenje lažnih glasova
4. glas, sloves: steći glas dobroga čovjeka; iznijeti koga na rđav glas
5. volilna pravica: opće, opšte pravo -a; on nema prava -a
6. glas vapijućeg u pustinji glas vpijočega v puščavi; ni traga ni -a od njega od njega, o njem ni glasu; proturiti glasove razširiti vesti; ne pustiti -a od sebe ne dati glasu od sebe; podići glas začeti glasneje govoriti; svi u jedan glas vsi enoglasno

glin|a ženski spol (-e …) der Ton, die Tonerde
globokomorska glina der Tiefseeton
lončarska glina die Töpfererde, der Töpferton
tehnika nabrekla/ekspandirana glina der Blähton
plast gline die Tonschicht

intonácija
1. ton, interval, akord
2. lingv. intonacija: padajoča, rastoča intonacija
3. naglasak, akcent: baladna intonacija

intonazione f

1. glasba uglasitev, uglaševanje (glasbila); intonacija

2. pren. ton; uglašenost; naravnanost

3. prilagoditev, prilagajanje; uskladitev

lichanos -ī, f (gr. λιχανός) ton na tetrakordu: l. hypaton (= d), l. meson (= g) Vitr.