nūptiae -ārum, f (nūbere)
1. svatba, poroka, pir, ženitvovanje, zakon: Kom. idr., cenare apud aliquem in eius nuptiis Ci. biti čigav svat(ovalec), quae nuptiae non diuturnae fuerunt; erant enim … sceleris societate coniunctae Ci., Cornificiam, Quinti filiam, vetula sane et multarum nuptiarum Ci. večkrat poročena, večkrat omožena, nuptiarum conciliator, nuptias conciliare N., nuptias celebrare, aspernari L., nuptiarum expers H. neomožena, alicui (sc. puellae) nuptias promittere Sen. rh., nuptias molliri T., sollemnia nuptiarum T. svatba, svatovščina; z objektnim gen. (s kom): nuptiae generosarum N. svatba s plemenitimi ženami, n. Augusti, Liviae Suet.
2. metaf. nezakonsko spolno občevanje, spolna združitev: nuptias facere cum aliqua Pl., cotidianis nuptiis delectari Corn., meis praeclaris nuptiis destinata Ap., rex … in luxuriam lapsus novis cottidie nuptiis deditus erat Iust.
Zadetki iskanja
- ôče -éta m., ба́тько -а ч.
- stári ôče дід
- ôče zéta, snáhe сват
- posrédnik -a m., посере́дник -а ч., ма́клер -а ч.
- ženítni posrédnik сват
- starjèšina m (ijek.), starèšina m (ek.)
1. glavar: seoski, kućni, porodični, plemenski starješina
2. predstojnik: starješina suda; razredni starješina
3. svatovski starješina gl. stari svat - svatje moški spol množina Hochzeitsleute; die Hochzeitsgesellschaft; ➞ → svat
- ἑταῖρος 3, ep. in ion. ἕταρος [Et. iz σεταρjος, strsl. sětъ, gost; slov. po-setiti; sor. svat, svak iz svojak, gršk. ἔτης; podst.: refl. deblo swe (gl. ἕ)] 1. adi. prijateljski, iskren, sprijaznjen, super. ἑταιρότατος najboljši, pravi prijatelj. 2. subst. ὁ ἑταῖρος drug, tovariš, prijatelj, pomočnik, spremljevalec, učenec (Sokratov); član političnega kluba; pl. makedonski konjeniki.