Franja

hruška samostalnik
1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körtePozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška

2. (sadež) ▸ körteStare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.Pridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška

3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]Avtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.

4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverőPopoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.

5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik.

lán (-ú) m

1. bot. lino (Linum usitatissimum):
goditi lan macerare il lino
presti, sušiti, treti lan filare, seccare, scotolare il lino
novozelandski lan lino della Nuova Zelanda, formio (Phormium tenax)

2. tekst. lino

lás (-ú) pl. lasjé m

1. capello;
lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
pramen, šop las ciuffo di capelli
lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi

2. tekst. pelo

3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così

4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
skočiti si v lase prendersi per i capelli
za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
biti si v laseh litigare
skočiti si v lase accapigliarsi
delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
lasje (na koruznem storžu) pennacchio
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina

mesó (hrana) meat; (živo) flesh; (sadno) pulp

divje mesó medicina proud flesh
dušeno mesó stewed meat, (beef) stew
goveje mesó beef
konservirano mesó, (mesó v konservah) preserved meat, tinned meat, ZDA canned meat
konjsko mesó horse meat
kuhano (pečeno, mastno, pusto, mehko, žilavo) mesó boiled (roast, fat, lean, tender, tough) meat
nasoljeno mesó corned beef
sesekljano mesó hash
surovo (prekajeno, sveže, zmrznjeno) mesó raw (smoked, fresh, frozen) meat
ovčje, koštrunovo mesó mutton
prašičje, svinjsko mesó pork
telečje mesó veal
barva mesa flesh colour, carnation
kavelj za obešanje mesa meat hook
kos mesa a slice of meat
lonec za kuhanje mesa pot for stewing (ali boiling) meat, a stew pot
strojček, mlinček za mletje mesa meat grinder; mincer
zastrupljenje z mesom botulism, ptomaine poisoning
nasoliti mesó to cure meat
sesekljati mesó to chop
sušiti mesó (v dimu) to dry meat, to smoke meat
lastno mesó in kri (figurativno) one's own flesh and blood
to mu je prešlo v mesó in kri (figurativno) it has become second nature with (ali to) him
začinjeno sesekljano mesó za nadev forcemeat (for stuffing)

mréža (-e) f

1. rib., lov. rete:
delati, plesti mrežo tessere la rete
krpati, sušiti mreže aggiustare, asciugare le reti
nastaviti, vreči mreže gettare le reti
rib. ribiška mreža rete da pesca
rib. stoječa mreža rete da posta, alla deriva
rib. viseča mreža rete verticale
rib. vlačilna mreža rete a strascico
mreža na vago trabocco
mreža proti delfinom delfiniera
mreža za jegulje rezzaglio
mreža za lipane mugginiera
mreža za sardine menaide
mreža vlačnica sciabica
lov. mreža za ptice struscio, tramaglio
mreža za drozge tordiera

2. (priprava za čiščenje, za varovanje oken ipd. ) rete; grata:
presejati pesek skozi mrežo setacciare la sabbia con la rete
okenska mreža rete metallica, grata
lasna mreža, mreža za lase rete per capelli, retina
ležalna mreža amaca
žična (posteljna)
mreža rete metallica, branda
torba iz mreže, mreža rete per la spesa
mreža zoper komarje zanzariera

3. (kar je podobno mreži) reticolo:
mreža gubic ob očeh reticolo di rughe attorno agli occhi

4. (omrežje) rete:
cestna, železniška mreža rete stradale, ferroviaria

5. tekst., mat. rete

6. (objekti za kako dejavnost, razporejeni na določenem področju) rete:
gostinska mreža rete alberghiera, rete degli esercizi alberghieri
trgovska mreža rete commerciale
mreža osnovnih šol rete delle scuole elementari
obveščevalna, vohunska, tihotapska mreža rete di informatori, di spionaggio, di contrabbando
dobiti, ujeti v svoje mreže prendere nella rete
razpeti, razpresti mreže tendere le reti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. igra na mreži gioco a rete
šport. rešiti mrežo salvare la rete
šport. zatresti mrežo violare la rete, segnare una rete
ujeti se v mrežo essere preso nella rete, cadere, incappare nella rete
pren. biti za mrežo essere in gattabuia, guardare il sole a scacchi
rib. globinska mreža rete di profondità
bot. koreninska mreža radici
mat. koordinatna mreža reticolo di coordinate
mat. logaritemska mreža reticolo logaritmico
voj. maskirna mreža rete mimetica
čeb. matična mreža escludi-regina
milimetrska mreža carta millimetrata
fiz. ploskovna, prostorska mreža rete superficiale, spaziale
geogr. stopinjska mreža reticolo geografico
elektr. svinčena mreža piastra di piombo (dell'accumulatore)
fiz. uklonska mreža reticolo di diffrazione
voj. zaporna mreža rete di ostruzione
obrt. mreža za prešivno vezenje rezza

peč² [é] ženski spol (-i …) tehnika der Ofen (bobnasta vrtljiva Trommelofen, cevasta Röhrenofen, emajlirna Emaillierofen, fosfatirna Banderofen, globinska Tiefofen, jaškasta Schachtofen, kadna Wannenofen, kalilna Härteofen, koksarniška Koksofen, kontinuirna Durchlaufofen, kovaška Schmiedeofen, krožna Ringofen, mufelska Muffelofen, nizkojaškovna Niederschachtofen, obločna Lichtbogenofen, ognjiščna Herdofen, s talilniki Hafenofen, za nepretrgano žarjenje Durchzieh-Glühofen, za odcejanje Seigerofen, za predelavo pene Treibofen, za sušenje Darrofen, tempranje Temperofen, plamenska Flammofen, plinska kovaška Gasschmiedeofen, pokončna Turmofen, potisna Stoßofen, potisna žarilna [Durchschußofen] Durchschussofen, prekatna Kammerofen, rotacijska Drehrohrofen, sevalna Strahlungsofen, sončna Sonnenofen, steklarska Glasofen, steklarska talilna Glasschmelzofen, sušilna Trockenofen, talilna Umschmelzofen, Schmelzofen, tunelska Tunnelofen, uporovna Widerstandsofen, valjasta Tonnenofen, večnamenska Mehrzweckofen, zvonasta Glockenofen, Haubenofen, žarilna Brennofen, Glühofen)
vzeti iz peči ausschießen
sušiti v peči einbrennen

posuši|ti (-m) sušiti lase, perilo ipd.: trocknen, kožo: abtrocknen; jabolka, hruške: dorren, backen
preveč posušiti übertrocknen

posušíti (-ím)

A) perf. ➞ sušiti

1. asciugare; essiccare:
posušiti sadje essiccare la frutta
posušiti solze asciugare le lacrime

2. pren. esaurire, estenuare, stremare

3. pren. togliere:
posušiti upanje togliere ogni speranza

B) posušíti se (-ím se) perf. refl.

1. asciugarsi, essiccarsi

2. pren. (shujšati) rinsecchire, dimagrire

3. pren. (miniti) passare, esaurirsi

posuši|ti se (-m se) sušiti se perilo, lasje: trocknen, skoz in skoz: durchtrocknen; skrčiti se pri sušenju: eintrocknen; agronomija in vrtnarstvo, gozdarstvo sterben, eingehen, vertrocknen, verdorren

radiator samostalnik
1. (grelna naprava) ▸ radiátorPriporočam, da ljudje še pred kurilno sezono pregledajo radiatorje in poskrbijo, da v njih ne bo zraka. ▸ Azt javaslom, hogy az emberek még a fűtési szezon előtt ellenőrizzék a radiátorokat, és gondoskodjanak róla, hogy ne legyen bennük levegő.

2. ponavadi v množini, neformalno (o trebušnih mišicah) ▸ kockahas
Samo malo je še manjkalo, da bi si slekla majice in pokazala radiatorje na trebuhu. ▸ Csak egy kicsi hiányzott, hogy levegye a pólóját és megmutassa a kockahasát.
Ljudje običajno izgubijo motivacijo, ker pričakujejo, da se bodo njihove trebušne mišice v šestih dneh spremenile v radiator. ▸ Az emberek általában elveszítik a motivációjukat, mert azt várják, hogy a hasizmaik hat nap alatt kockahassá alakulnak.

senó hay

šop, otep sena bundle of hay
kopa sena haystack, hayrick, VB haycock
kosilnica za senó haymaking machine, hay harvester
obračalnik sena hay tedder
spravljanje sena haymaking
hraniti s senom to hay
obračati senó to toss hay
sušiti senó to make hay

senó foin moški spol

kositi seno couper les foins
obračati seno retourner le(s) foin(s), faner
spravljati seno ramasser (ali rentrer) les foins, faire les foins
sušiti seno faire sécher le foin, faner, faire les foins
trositi seno étaler (ali éparpiller) le foin

sušílen drying

sušílni aparat drying apparatus, drier
sušílna peč kiln
sušiti v sušílni peči to kiln-dry

tráva (-e) f

1. erba:
spomladi trava zeleni in primavera l'erba verdeggia
grabiti, kositi, sušiti travo rastrellare, falciare, seccare l'erba
pohoditi, pomendrati, potlačiti travo calpestare l'erba
popleti, požeti travo strappare, falciare l'erba
gosta, mehka, visoka trava erba folta, tenera, alta
naročje trave un fascio d'erba
angleška trava erba inglese
gorska, gozdna, močvirska trava erba montana, boschiva, palustre
pren. bilo jih je kot listja in trave erano una massa, a bizzeffe
ne hodi po travi non calpestare l'erba, il manto erboso
evf. ne bo več dolgo trave tlačil è prossimo a morire, tirerà presto le cuoia
žarg. kaditi, uživati travo fumare l'erba
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
slišati travo rasti sentir crescere l'erba

2. pl. trave bot. graminacee (sing. -ea) (Graminaceae):
klasasta trava spigata
latasta trava poa (Poa)
volnata medena trava bambagione (Holcus lanatus)
morska trava zostera (Zostera marina)
pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis glomerata)
trava opoldnevnica erba cristallina (Mesembryanthenum cristallina)
PREGOVORI:
trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena l'erba del vicino è sempre più verde

vróče

A) adv.

1. fervidamente, appassionatamente; caldamente

2. (v predik. rabi)
bilo je vroče in soparno faceva caldo e l'aria era afosa
pren. biti komu vroče essere nei guai
pren. doma je vroče in casa, in famiglia il clima è arroventato

B) vroči (-a -e) m, f, n
popiti kaj vročega bere qcs. di caldo
pren. dobiti nekaj vročih prendersi un paio di schiaffi
sušiti na vročem asciugare, seccare al caldo

zelíšče (-a) n erba:
aromatična, dišavna, strupena, zdravilna zelišča erbe aromatiche, odorose, velenose, medicinali
nabirati, sušiti zelišča raccogliere, essiccare erbe
bot. pasje zelišče morella, solano nero (Solanum nigrum)

zrák (-a) m

1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
onesnaženi zrak aria inquinata
klimatizirani zrak aria condizionata
komprimirani zrak aria compressa
gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
voj. napad iz zraka attacco aereo
pogled iz zraka veduta aerea
iti na zrak uscire all'aperto
igrati se na zraku giocare all'aria aperta
na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

2. pren. (nič, ničevost) vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
iti v zrak esplodere
pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
trditve visijo v zraku tesi campate in aria
residualni zrak aria residua
med. zrak v lobanji pneumoencefalo
meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria

zràk air; atmosphere

tekoči zràk liquid air
neprepusten za zràk airtight
dvigniti se v zràk to rise in the air
iti na zràk to take an airing, to take the air
izpostaviti zràku to air
zràk je čist figurativno (nikogar ni) (žargon) the coast is clear
ta plin je lažji kot zràk this gas is lighter than air
nekaj leži v zràku (figurativno) there's something in the air
pognati v zràk to blow up
zleteti v zràk (figurativno) to be blown up
ne pridem do zràka (figurativno) I can't breathe
prinesti na zràk to air
postaviti, vreči na zràk (figurativno) to throw out, to turn out
iz zràka sneti (figurativno) to invent
dve lovski letali sta trčili v zràku two fighter planes collided in mid-air
viseti v zràku (figurativno) to be undecided yet
sušiti na zràku to dry outdoors, ZDA to air-dry