Franja

terribilis -e (terrēre)

1. strašen, strahovit, strahoten, strašljiv, grozen, grozovit, grozoten, grozljiv; o stvareh: Vell., Val. Max. idr., mors terribilis est iis … Ci., arma terribiliora L., clamor, sonus L.; subst.: terribiliora afferre L. strašnejše vesti; s sup.: formae visu terribiles V.; o osebah: Suet., Aug. idr., iam ipsi urbi terribilis erat L.; s sup.: terribilis aspectu Ci.

2. metaf. = častitljiv, častit, častivreden, navdajajoč s (straho)spoštovanjem: scripturae Cod. I. — Adv. terribiliter strašno, grozno, strahovito, grozovito: Arn., Vulg., Aug.

terri-ficus 3 (terrēre in facere) strah (grozo) vzbujajoč, navdajajoč s strahom (grozo), strašen, strahovit, strahoten, strašljiv, grozen, grozovit, grozoten, grozljiv: Plin., Plin. iun., Gell., Amm. idr., vates, fulgores, mugitus V., caesaries O., cristae, sonitus Lucr., monstrum, sacrum Sen. tr., limen Lucan., monitus, sacrum, tonitrus, Nox, aegis, crines Val. Fl., rumores, stridores, arma, visus Sil., cothurnus, figurae, Phoebus, voces Stat.

timeō -ēre -uī

1. bati se, biti v strahu, strah biti koga, biti preplašen, plašíti (plášiti se), biti zaskrbljen; abs.: quasi sperare sit prudentius quam timere Ci., ne time Pl., neuter timet, neuter timetur Plin. iun., eo deceptum, quod neque commissum a se intellegeret, quare timeret, neque sine causā timendum putaret C., do pignora certa timendo O., tantum sit causa timendi O., aliquem subit timendi pudor Plin. iun.; adj. pt. pr. timēns -entis boječ (se), bojazljiv, plašen, plašljiv, plah ipd.: lepusculus Varr. fr., timentes confirmat C., timentes omnium animos consolatione sanat Hirt., hortatur timentem O.; z gen.: timens mortis Lucr.; impers.: omni a parte timetur O.; z obj. (bati se koga, česa): Pl., Ter., N., C., H., Lucr. idr., hoc timent homines Ci., insidias, periculum Ci., Cu., mortem O., vim, iudicium, poenam Ci., Danaos V., nihil timere Ci. ničesar se bati, brez strahu (skrbi) biti, nihil minus quam tale quidquam timens L., deus frustra timetur O., pila timetur Parthis Lucan., timetur argentum Mart.; pogosto gerundiv timendus 3 tisti, ki se ga je treba bati, strašen, strahoten, strašljiv, strahovit, grozen, grozoten, grozovit, grozljiv, divji, silen, ljut ipd.: diva O., vox, dentes H., ille erat unus timendus ex istis omnibus Ci., obliquo dente timendus aper O., et Xanthus et Ide nomina sunt ipso paene timenda sono O., hostis adest dextrā laevāque a parte timendus O., frigus et incursus omni de parte timendi O.; z dat. (log. subj.): leones aliis timendi O., nostro quoque imperio timendum fastigium Vell., ut non tam timeret, quam timendus ipse hostibus esset Iust.; subst. pl. n = strašno, strašne stvari: fortitudo contemptrix timendorum est Sen. ph. Dopolnjuje se:
a) z inf. = bati se, plašiti se, biti v strahu, pomišljati se, biti v skrbeh, delati si skrbi, vznemirjati se: Hirt., Tib., Plin. idr., timebat tantae magnitudini fluminis exercitum obicere C., cenare holus times (se bojiš = nočeš) H., haud timeam dixisse O., times sola intrare O., non times pauper fieri Lamp.
b) z ACI (timere kot v. sentiendi) = s strahom (strahoma) pričakovati: ni cedenti instaturum (sc. esse) alterum timuissent L.
c) z odvisnim vprašanjem = biti strah koga, bati se, biti v strahu: Pl., Ter., N. idr., timeo, quidnam eloqui possim Ci., quo sint eruptura, timeo Ci.
d) s finalnim stavkom: Pl., Ter., Cu., Q. idr., neque timerent, ne (da ne bi, da s fut.) circumvenirentur C., timebant, ut (da ne s fut.) frumentum supportari posset C., timens, ne suo corpori posset accidere Ci., quia nihil minus, quam ut egredi obsessi moenibus auderent, timeri poterat L., timeo, ne non (= ut) impetrem Ci., timuit, ne non succederet H.; quid in me tirone timeat, quominus mecum velit sermonem conferre, non satis intelligo Aug. Nadalje α) glede na kaj?, glede česa?, za kaj?: nihil de bello C., de suo periculo C., de re publica Ci., de salute regis Cu. β) od kod?, od katere strani?: a quo genere ego numquam timui Ci. γ) za koga? z dat.: Q., sibi, Ci., H., suis rebus, huic loco C., libertati S., comiti V., O., noxiam vini aegris Plin., furem caulibus et pomis Iuv., nunc nostrae timeo parti, quid hic respondeat Ter.; impers.: urbi timetur Lucan., Sen. tr.; nam. dat. s praep. pro: pro eo Cu., quid pro quoque timendum sit Ci., timuere dei pro vindice terrae O., qui pro illo nimium timet Sen. ph., timens pro capite amicissimo Plin. δ) s samim abl.: timuit exterrita pennis ales V. ptica je pokazala svoj strah s frfotanjem.

2. occ. morati bati se koga (česa) = morati se spoprijeti (bojevati se) s kom: non omnia monstra timere Sen. ph., feras, monstra saeva aut feras Sen. tr., et uterque timuit Sen. tr.

timid [tímid] pridevnik (timidly prislov)
plašen, boječ, plah, bojazljiv, strašljiv

as timid as a hare plašen kot zajec

timidus 3, adv. -ē (timēre) boječ (se), bojazljiv, plašen, strašljiv, obupan, oprezen, previden, pazljiv (naspr. audax, fortis; audacter, constanter, fidenter): Enn. fr., Acc. fr., Hirt., Sen. ph. idr., timidus imperitusque Ci., imbelles timidique Ci., nihil timidius columbā Varr., timidissime Phineu O., cum constanter ac non timide pugnaretur C., timide dico, sed tamen dicendum est Ci., senex res omnes timide gelideque ministrat H., timide verba intermissa retentat O., timide uti eo, quod oblatum est Plin. iun., timide rogare Sen. tr., timidius agere C., ipso praesente de eius virtute timidius dicere Ci., quod timidissime dicendum est Q.; preg.: mater timidi (v vojni) flere non solet V. (ker svojega življenja ne izpostavlja nevarnosti); enalaga: animus Ci., fides, amor, pudor, spes, preces, manus, cursus, navis O., tergum H.; pesn.
a) z objektnim gen.: timidus procellae H., deorum O., lucis, offensarum Sen. ph., doloris ac mortis Lact.
b) z inf.: non timidus pro patriā perire, Codrus pro patriā non timidus mori H.; tudi z ad: non timidus ad mortem Ci. ne boječ se smrti, timidus ad (proti) audaces (naspr. celsior (prevzeten) ad timidos) Amm.; z in z abl.: timidus in labore militari Ci.; subst. timidī -ōrum, m bojazljivci, boječneži, strahopetci, strašljivci, plašljivci: Q.

tremō -ere -uī (indoev. baza *t(e)rem- [prim. kor. *teres- v terreo in *trep- v trepidus] tresti se, utripati; prim. skr. taraláḥ tresoč se, trzajoč, nemiren, gr. τρέμω = lit. trimù, trìmti tresem se, gr. τρόμος tresenje, τρομερός plah, plašen, sl. tresti [se], got. þramstei kobilica, lat. tremor, tremulus, prim. tudi terreo)

1. intr. (s)tresti se, (vz)trepetati, zatrepetati, (za)drgetati, vzdrgeta(va)ti (vz)drhteti, zadrhteti, utripniti (utripati): Pl., Ter., Enn., Lucr., Sen. tr., Val. Fl., Hier. idr., tremunt manus O., tremunt genua Sen. ph., tremit hasta V., pars in frusta secant veribusque trementia figunt V., numquam Roma tremuit (od potresa) Plin., cum ipsum solum suffosionibus et cuniculis tremeret Sen. ph., vicina quoque tremuerunt Sen. ph., trementia labra Ci., Sen. ph., trementia membra Sen. rh., trementes oculi Iuv., Amm., et corde et genibus tremit H., Hector toto pectore tremens Ci., tremere animo Ci. ep.; z gr. acc.: tremit artūs V., Lucr. po (vseh) udih, tremis ossa pavore H.; z loc.: tremens animi Tert.

2. trans. (s)tresti se, (vz)trepetati, zatrepetati (pred čim, zaradi, od česa), zelo se (z)bati česa, zelo se ustrašiti (prestrašiti) česa: secures dictatoris tremere et horrere L. od groze se tresti, te Stygii tremuere lacūs V., iratos regum apices H., offensam Iunonem O., hostem, varios casus Sen. tr., iussa virûm Sil., gladios Lact. — Od tod adj. gerundiv tremendus 3 „tisti, pred katerim je treba (vz)trepetati“ = strašen, strahoten, grozen, grozoten, strašljiv, grozljiv: Plin., Stat., Val. Fl. idr., oculi, sceptra O., rex (= Pluto) V., monita Carmentis V., Chimaera, cuspis, tumultus, Alpes H.

trux, trucis, abl. -e, pesn. -ī, n pl. -ia -ium strašen na pogled ali slišati strašen, silen, strahoten, grozen, grozljiv, grozeč, grozoten, preteč, srhljiv, strašljiv, divji, srdit, jezen, razdražen (starejše jar, ljut), grob, oster, strog, jedek, zajedljiv, piker, uporen, trmast, kljubovalen idr.: truces vultus Ci., homo trux vultu Aug., oculi Poeta ap. Ci., aspectus Pac. ap. Ci., trux facies oculique minaces Lucan., cantus L., T., vox T., neque excitatur classico miles truci H. divji bojni klic, herbae tactu truces Plin. suhe, bodeče; o duhu in značaju: ingenium, orator L., animus O., tribunus plebis Ci., puer Mart., Agrippa T., forae Tib.; enalaga: genus dicendi trux atque violentum Q., sententia L., eloquentia T., truci vetustā religione Cl.; pesn.: eurus O. divji, siloviti, viharni; tako tudi: pelagus H., venti Plin.

white-livered [wáitlivəd] pridevnik
bled(ičen), slaboten
figurativno strahopeten, plašljiv, strašljiv, boječ

prae-trepidus 3 (prae in trepidus) zelo tresoč se, od tod

1. zelo (močno, divje) utripajoč: cor Pers.

2. metaf. zelo plah, zelo boječ, ves tesnoben, ves v strahu, ves v skrbeh, ves prestrašen, zelo strašljiv: non modo invisus ac detestabilis, sed praetrepidus quoque atque etiam contumeliis obnoxius Suet., urgentibus aliis super alios nuntiis Romam praetrepidus rediit Suet.

cara ženski spol obraz, izraz obraza, pogled; zunanjost, površina; prednja stran, prava stran (tkanine); prava, desna stran; prava plat novca (s podobo); drznost, smelost

cara de acelga bled obraz
cara adelante naprej
cara de aleluya žareč obraz
cara atrás nazaj
cara de cartón, de corcho naguban obraz
cara de hereje, cara de judío strašljiv, strašilen obraz
cara de (justo) juez strog, neusmiljen obraz
cara de pascua, cara de risa vesel, veder obraz
cara de perro jezen, srdit, hud obraz
cara de pocos amigos zoprn, odvraten človek
cara de rallo kozáv obraz
cara al sol proti soncu
cara de tomate kot paradižnik rdeč obraz
cara de viernes mršav, žalosten obraz
cara de vinagre kisel obraz
cara a cara iz lica v lice, vpričo
a cara descubierta javno, pred vsem svetom
con buena cara prijazno, veselo
de cara nasproti
de cara al este proti vzhodu
en la cara se le conoce na obrazu se mu vidi
cruzarle a uno la cara dati komu zaušnico
el sol da de cara sonce sije naravnost v obraz
dar la cara jamčiti za; upirati se
no dar la cara skriti se, potuhniti se
dar (sacar) la cara por alg. zavzeti se za koga, potegniti se za, jamčiti za
dar en cara a uno komu kaj očitati
dar a alg. con la puerta en la cara komu vrata pred nosom zapreti
decírselo a alg. en la cara komu kaj v obraz reči
echar a cara o cruz a/c tvegati kaj
echarle a/c en (la) cara komu kaj očitati
guardar la cara skriti se
hacer cara upirati se
huir la cara bežati pred kom
lavar la cara a uno prilizovati se komu
no mirar la cara a uno biti skregan s kom
poner buena (mala) cara (ne)prijazen obraz narediti
te voy a quitar la cara razbijem ti glavo (grožnja)
eso salta a la cara to pade v oči, to je vendar jasno
saltar a la cara koga nahruliti
tener cara de corcho nesramen biti
nos veremos las caras se še vidimo! (grožnja)
volverle a uno a la cara u/c nekaj s prezirom odbiti
no volver la cara atrás ne obupati
no me volvió cara niti pogledal me ni
por su bella (linda) cara zaradi njegovih lepih oči, iz gole ustrežljivosti
cara de beato y uñas de gato volk v ovčjem kožuhu

ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
s'asseoir à l'ombre sesti v senco
il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
sous (l')ombre pod pretvezo
scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
faire de l'ombre senco dajati
faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
tout lui fait ombre vse ga plaši
laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi

ἀ-κήριος 2 ep. 1. (κήρ) nepoškodovan, živ. 2. (κῆρ) mrtev; strašljiv, plašen.

ἄν-ανδρος 2 (ἀνήρ) 1. brez moža, neomožena, od moža zapuščena. 2. brez ljudi πόλις. 3. nemožat, bojazljiv, strašljiv.

ἄ-σπλαγχνος 2 (σπλάγχνα) brez droba, brez srca, strahopeten, strašljiv.

δειλός 3 (δείδω) 1. plašljiv, strašljiv, bojazljiv, strahopeten. 2. malovreden, slab, sramoten κέρδη. 3. beden, nesrečen, ubožen.

παθητικός 3 παθητός 3 (παθεῖν) 1. trpeč; zmožen ali dovzeten za trpljenje. 2. patetičen, strašljiv.

φοβερός 3 (φόβος) 1. strašen, strahovit, grozen, grozovit; τῶν φοβερῶν ὄντων τῇ πόλει γενέσθαι ἡγεμών povzročitelj nesreč, o katerih se je bilo bati, da zadenejo mesto; μάλα φοβεροὶ ἦσαν, μὴ ποιήσειαν zelo se je bilo bati, da bodo storili. 2. plašljiv, strašljiv, bojazljiv, boječ; τὸ φοβερόν strah.

ψοφο-δεής 2 (δέος) boječ, strašljiv, bojazljiv, plašljiv.