Franja

strōbilo m

1. bot. storž

2. zool. strobilus

thyrsus -ī, m (gr. ϑύρσος) steblo, steblika, storž, štor: Col., Plin., lactuculae Suet.; occ. tírs, Bakhova (bakhovska) palica, ovita z bršljanom in trtnim listjem, s pinijevim jabolkom na koncu; nosil jo je bog Bakh, pa tudi roječe bakhantke: H., O., Sen. tr., Stat.; bakhantinje ali tijade so tako palico vihtele pri Bakhovih orgijah; meton.: ubi mota calent viridi mea pectora thyrso O. ko moje srce ogreje bakhovska razposajenost; metaf.: acri percussit thyrso (z ostrim želom, z ostrim šilom) laudis spes magna meum cor Lucr.

tirso m

1. mitol. tirs

2. bot. storž

troncho moški spol steblo, pecelj, kocen, storž

¡troncho! gromska strela!

Zapfen, der, (-s, -) čep, zatič; Pflanzenkunde von Tannen usw.: storž, češarek; Anatomie im Auge: čepek, čepnica; Tierkunde an der Stirn - beim Rind: nastavek; Technik čep, zatič, tečaj; Baukunst, Architektur čep

bȁtūr m orobkan koruzni storž

brádonjica ž koruzni storž na steblu

cob² [kɔb] samostalnik
morski galeb; pajek, majhen močen konj; labod (samec); pomembna oseba; pečka, koščica, velik lešnik
ameriško koruzni storž; drobnozrnat premog; kupček, gruda

cocuma ženski spol Peru pečen koruzni storž

corncob [kɔ́:nkɔb] samostalnik
koruzni storž; pipa iz koruznega storža

čòkānj -ánja m (t. čokal)
1. steklenička za žganje, 1/8 litra, četrt maseljca, frakelj
2. kocen, zelnat štor: čokanj kupusa
3. oluščen koruzni storž

čȍkōt -ota m, rod. mn. čȍkōtā in čokótā (t. čotuk)
1. trs, rozga
2. oluščen koruzni storž

čókov -ova m (madž.) dial. oluščen koruzni storž

čukùndruk m (t. čokundur) dial.
1. orobkan koruzni storž
2. rdeča pesa

espigón moški spol koruzni storž; železen cvek; jez; figurativno glodajoča skrb

Fichtenapfel, der, smrekov storž

Fichtenzapfen, der, smrekov storž

fir-apple [fə́:ræpl] samostalnik
jelov storž

iskókati ìskōkām speči koruzni storž: iskokati kukuruz djeci

Kiefernapfel, der, borov storž