Franja

stimuláre -ări f spodbuda, spodbujanje, stimulacija

stimulātiō -ōnis, f (stimulāre) spodbadanje (izpodbadanje), spodbujanje (izpodbujanje), spodbuda (izpodbuda), draženje, stimulácija: erat haec stimulatio ingens, exprobrantibus tectis cotidie imbellem dominum intrare in alienum triumphum Plin., ita studiis votisque certabant, nec metu aut amore, sed ex libidine servitii, ut in familiis, privata cuique s[t]imulatio et vile iam decus publicum T.

stimulation [stimjuléišən] samostalnik
medicina dráženje, dražljaj; stimulacija; spodbuda, spodbujanje

stimulation [stimülasjɔ̃] féminin stimulacija, spodbuda, spodbujanje (k delu, delovanju); drâženje (physiologie)

il a besoin de stimulation pour achever son travail potrebuje spodbude, da dokonča svoje delo

Stimulation, die, stimulacija, stimuliranje

Stimulierung, die, stimulacija

stimulus -ī, m (prim. īnstīgō in stilus) ost, ósten, óstno, bodica, šilo

I. kot voj. t.t. pl. stimuli stímuli = koničasti (šilasti, óstnati, ostri) kôčki kolíč(k)i = železne paličice s kavlji, zabite v zemljo in zakrite, nekaki rogljači ali železne nastave, železne pasti (prim. stilus 1.): taleae pedem longae ferreis hamis infixis … quos stimulos nominabant C., se stimulis inopinantes induebant C. —

II.

1. ost, ósten, óstno, bodica za poganjanje živine in kaznovanje sužnjev, nekakšno priganjálo, gonílo: Pl., Col., Plin. idr., parce, puer, stimulis O., nec … pudeat … stimulo tardos increpuisse boves Tib., nam exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; preg. gl. caedō, calcitrō, calx.

2. metaf.
a) ost, ósten, óstno, bodica, želo = muka, bol, bolest, duševni nemir, bolečina, trpljenje ipd.: Pl., Sil., Sen. tr. idr., stimulos doloris contemnamus Ci., caeci stimulos avertere amoris V. ljubosumnost, reginam Allecto stimulis agit undique Bacchi V. z bakhovsko besnostjo, z bakhantsko blaznostjo, subesse caecum aliquem cordi stimulum Lucr., stimulosque in pectore caecos condidit O.; prim. pren.: ea frena furenti (sc. Sibyllae) concutit et stimulos sub pectore vertit Apollo V.
b) spodbuda, izpodbuda, vzpodbuda, pobuda, (v)zgib, impulz, spodbudilo, dražilo, drastilo, stimulácija, stímulans, stimulánt, stímul(us): stimuli quidam industriae ac laboris Ci., defendendi Vatinii fuit ille etiam stimulus Ci. ep., quae (sc. virtus) … animum gloriae stimulis concitat Ci., amoris stimuli L., stimulis agitatur amoris O., is risus stimulos … animo muliebri subdidit L. je spodbodel duha, subiectat lasso stimulos H., stimuli furoris O., accensae irae Stat., irarum Lucan., nequitiae Pr., secundae res acrioribus stimulis animos explorant T., suis stimulis excitos Moesiae duces (sc. esse) T., alicui stimulos alicuius rei admovere Ci. ali adicere O. ali subdere O. ali dare Stat. spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati) koga k čemu, na kaj, tam praecipiti materna furori Pyrrhus origo dabat stimulos Sil. tolikšna besnost (hudobnost) je že zgodaj usmerjala k misli (dala misliti, spodbujala k ideji), da je Pir praded njegove matere, aliquem stimulis acuere Sil. spodbujati, spodbadati koga, addit ad dicendum etiam pudor stimulos Q. tudi čut za poštenje (čast) nas spodbuja h govorniškemu nastopanju (da naj nastopimo kot govorniki).

сти́мул -у ч., spodbúda -e ž., stimulácija -e ž., poživílo -a s.

стимуля́ція -ї ж., spodbúda -e ž., stimulácija -e ž.

klitoris samostalnik
anatomija (ženski spolni organ) ▸ klitorisz, csiklóSopomenke: ščegetavček

ščegetavček samostalnik
anatomija (ženski spolni organ) ▸ csiklóSopomenke: klitoris

vagusni živec stalna zveza
anatomija (živec) ▸ bolygóideg

zbujanj|e srednji spol (-a …) (stimulacija) die Anregung
zbujanje čustev der Gefühlseindruck
zbujanje panike die Panikmache