-
primicērio m (pl. -ri) relig. starešina (v kapitljih, bratovščinah); kanonik
-
senātor -ōris, m (senex, senātus) član rimskega starešinstva, starešina, senátor. Romul je baje v starešinstvo oz. svet starešin, senat (senatus) izvolil 100 polnopravnih, po starosti, izkušenosti in modrosti odlikujočih se državljanov in jim po priključitvi Sabincev dodal še 100 najplemenitejših mož sabinskega rodu. Tarkvinij Prisk je povečal število senatorjev za 100, ki jih je imenoval patres minorum gentium, prejšnjih 200 pa so odslej imenovali patres maiorum gentium. Sula je povečal število starešin na 600, Cezar na 900, Antonij celo na 1000. Avgust ga je znova znižal na 600 in to število je za časa cesarjev ostalo nespremenjeno. V najstarejših časih je moral biti senator patricijskega rodu, pozneje so senat dopolnjevali zlasti z možmi viteškega stanu. V času republike so sprejemali v senat sprva le nad 60 let stare (senes), pozneje pa tudi precej mlajše može. Za sprejem je bila potrebna določena imovina (census), ki je morala biti vredna sprva 800.000, pozneje 1.000.000, tja do 1.200.000 sestercijev, vendar pa tudi revnih senatorjev ni manjkalo. Zunanja znaka tega dostojanstva sta bila široka škrlatna proga ob tuniki (latus clavus, tunica laticlavia) in črni usnjeni čevlji (calcei nigri ex aluta), okrašeni s črko C (stara obl. za S: senator), imenovano lunula, ki je bila iz srebra ali slonove kosti. Pozneje so senatorjem v gledališču in amfiteatru odkazovali častne, prizorišču najbližje sedeže: CI., L. idr.; pren. o starešinah nerimskih narodov, npr. o rodoških: CI.; o nervijskih: C.; o makedonskih: L.
-
senior2 [sí:njə] samostalnik
starešina; predstojnik; študent zadnjega ietnika; najstarejša oseba
senior school britanska angleščina (do 1944) štirje zadnji razredi osnovne šole (za učence v starosti 10 do 14 let)
senior high school ameriško najvišji razredi šole, ki sledi osnovni šoli (10. do 12. šolsko leto)
he is my senior by five years on je pet let starejši od mene
-
sèrdār -ára m (t. serdar, perz.)
1. starešina, glavar, janičarski poveljnik v nahiji (sult. Turčija)
2. plemenski glavar ali poveljnik vojaškega oddelka v nekdanji Črni Gori
3. nekoč angleški poveljnik egiptovske vojske
-
stȁrosta m starosta, starešina: starosta Sokola
-
superior2 [sjupíəriə] samostalnik
predstojnik, starešina, šef; kdor je boljši (in v)
zgodovina fevdni gospod
my superior in rank moj službeni predstojnik
Mother Superior, Lady Superior cerkev prednica samostana
I am his superior in courage prekašam ga v pogumu
he has no superior in speed v hitrosti prekaša vse
-
старейшина m (hist.) starešina (v rodovni skupnosti)
-
ста́роста -и ч., ж., stárosta -e m., starešína -e m.
-
àvdžibaša m (t. avdžybašy) starešina lovske družine
-
bȁš-knêz m (t. baš) zgod. prvi v vasi, vaški knez, vaški starešina
-
būleuta -ae, m (gr. βουλευτής) grški starešina, grški svétnik: Plin. iun.
-
churchwarden [čə́:čwɔ:dən] samostalnik
cerkveni starešina
britanska angleščina, pogovorno dolga glinasta pipa
-
cōmarchus -ī, m (gr. κώμαρχος) komarh, vaški starešina, vaški sodnik, župan: Pl.
-
čȁsnīk m
1. dostojanstvenik, funkcionar: odborki časnici; imati poznanstvo među opštinskim časnicima
2. starešina pri poroki
3. častnik, oficir
4. uradnik, uslužbenec
-
čȁūš m, zval. čȁūšu (t. čavuš)
1. podčastnik, vodnik v sultanski turški armadi
2. starešina na svatovščini
3. šaljivec na svatovščini
4. pomočnik predstojnika ceha
5. nekdaj občinski oglaševalec, prim. alaj-čauš
-
decuriō -ōnis, m (decuria)
1. voj. načelnik dekurije, desetnik, dekurion (pri konjenici): Varr., Veg., Cod. Th., d. equitum C., Auct. b. Afr., T.
2. (v municipijih in naselbinah) mestni svétnik, mestni starešina: Plin. iun., Dig., Cod. I., decretum decurionum, decuriones Larinatium Ci., quid decrerint Capuae decuriones Ci., decuriones Auximi C., decurionem facere aliquem Fr.; decuriones, quibus est ius dicendae sententiae Ap. mestni sodniki.
3. decurio (= praefectus) cubiculariorum komornik: Suet.
-
djȅd m (ijek.), dȅd m (ek.)
1. ded, stari oče, prednik: djed po ocu, po majci, djed-Mraz dedek Mraz; od devet djedova od starih časov
2. bot. brezov goban, dedek, Leccinum scabrum
3. bogomilski verski starešina
4. dvorni dostojanstvenik v fevdalni Srbiji in Hrvaški
-
Dorfälteste, der, (ein -r, -n, -n) vaški starešina
-
headman [hédmən] samostalnik
vodja, načelnik, plemenski starešina, glavar; preddelavec, nadzornik; rabelj
-
kàznac -àca m zgod.
1. visok dvorni dostojanstvenik, ki je skrbel, da so bili davki pobrani
2. upravitelj vladarjeve blagajne v fevdalni Srbiji
3. vaški starešina, predstojnik: -i su bili pomoćnici knezova i kapetana, a jedno selo ili više njih, koje je bilo podvrgnuto jednom -u, zvalo se kaznačina