Franja

cȅnt m (lat. centum)
1. stot, 100 kg
2. cent, stoti del dolarja in nekaterih drugih valut

centenario

A) agg. (m pl. -ri) stoleten

B) m

1. (f -ia) stoletnik, stoletnica

2. stoletnica, stota obletnica, stoti jubilej

centiara f stoti del ara (1 m²)

centiare [sɑ̃tjar] masculin stoti del ara, kvadratni meter

centigrade [sɑ̃tigrad] adjectif razdeljen na sto stopinj; masculin stoti del stopinje

centigramme [-gram] masculin stoti del grama, centigram

fíler -ja m (madž. filler < nj. Vierer) stoti dio forinta

gròš groša i groša m (srvnj, grosse < lat. grossus)
1. groš, sitan novac, stoti dio šilinga, zlota
2. novac: rada bi zaslužila še kak groš
koju paru; to ni vredno počenega -a
to ne vrijedi ni lule duvana; judeževi -i
prevarom, lažju, izdajom stečeni novci; vse skupaj je pet krav za en groš
sve je nevjerojatno, nevjerovatno (-ver-), besmisleno

pàra ž, mn. pȁre pârā (t. para, perz.)
1. para, stoti del dinarja
2. ekspr. denar: biti bez para; ludo bacati -e; kupiti koga, što za -e

stôtič i stôtikrat pril. stoti put: stotič se to ponavlja

stotína ž
1. stoti dio, deo, stotinka, stotina
2. stotina: v NOB je padlo na -e najboljših ljudi; -e ljudi
stotine ljudi, stotinama ljudi

stòtīnka ž
1. stotinka: u skoku je zakasnio za -u sekunde
2. stotinka, stoti del bolg. leva

stotínka ž stoti dio, deo broja, novčane jedinice

centavo

parte centava stoti del
centavo m stotinka

centēnārius 3 (centēnus) sto vsebujoč, iz sto sestavljen: grex Varr., numerus Varr., Aug., pondera Plin. stoti, ballistae Luc. ap. Non. stofuntni metalni kamni, lapis Vitr. stofuntnik, fistula Vitr., Front. katere pločevina je pred krivino široka 100 palcev, formae Lamp. oblike denarja, vredne po 100 zlatov, rosa Tert. stolistnica, cena Tert., P. F. za 100 asov, centenario contiguus Amm. skoraj 100 let star, centenariam transgredi aetatem Hier. dočakati starost 100 let, infantes centenarii Arn. storoki ali stoglavi, libertus Icti. ki ima 100000 sestercev premoženja. Subst.

1. centēnārium -iī, n (sc. pondus) stot: Isid.

2. centēnāriī -ōrum, m
a) uradniki, ki imajo 100000 sestercev letne plače: Cod. Th.
b) = centuriones: Veg.

cōnsanguineus 3 (cum in sanguis) sokrven, istokrven, po krvi soroden, v krvnem sorodstvu: Dig., Cl., consanguineo lacrimans commendat Acestae V., consanguineo totiens data dextera Turno V., consanguineae turbae centesima O. stoti del bratovščine, populus c. T. istorodni (bratski) narod; (o živalih): c. arietes Acc. ap. Ci., angues Stat. Subst. cōnsanguineus -ī, m brat: Ci. ep., Aur., c. Leti Sopor V. (prim.: Ὕπνος κασίγνητος Θανάτοιο Hom.); cōnsanguinea -ae, f sestra: linquens consanguineae complexum Cat.; pren.: res rustica proxima et quasi consanguinea sapientiae Col., humanitas et pietas, quas sapientes consanguineas virtutum esse definiunt bonas Amm.; pogosto v pl. cōnsanguineī -ōrum, m sorodniki, sorodstvo: Ambarri necessarii et consanguinei Aeduorum C., fratres consanguineosque saepe numero a senatu appellatos C.

ἑκατοστός 3 stoti, stotni.