Franja

ròditelji -ēljā m mn. starši

батьки́ -і́в мн., stárši, stárša -ev m. mn., dv.

родители pl. roditelji, starši

Adoptiveltern, pl, posvojitelji, adoptivni starši

aïeul [ajœl] masculin, (pluriel aieuls), vieilli ded, stari oče; praded; pluriel stari starši

arrière-grands-parents [grɑ̃parɑ̃] masculin pluriel starši starih staršev

Brauteltern, pl, nevestini starši

foster-parents [fɔ́stəpɛərənts] samostalnik
množina krušni starši

grandparents [grǽn(d)pɛərənts] samostalnik
množina stari starši

grands-parents [grɑ̃parɑ̃] masculin pluriel stari starši

Großeltern, pl, stari starši

Großelternpaar, das, stari starši

Rabeneltern, pl, brezsrčni/brezdušni/kruti starši

Ureltern, pl, prastarši, prvi starši

Urgroßeltern, pl, praded in prababica, prastari starši

abuelo moški spol ded, stari oče; gospodar, šef

abuelo paterno stari oče po očetovi strani
¡toma que ni abuelo! (fam) to je pa posrečeno!
abuelos pl stari starši; pradedje, predniki

adoptiv|en (-na, -no) Adoptiv- (starši Adoptiveltern)

adoptíven adoptivo

adoptivni brat (otrok) hermano m (hijo m) adoptivo
adoptivni starši padres m pl adoptivos

alimentum -ī, n (alere)

1. (nav. v pl.) hrana, živež, živilo: alimenta mitia, fruges O., desiderabat alimenta corporis Cu. telesno hrano, alimenta incolarum (za preb.) L., tridui (za tri dni) alimenta portare Cu., alimenta arcu expedire T. z lokom si iskati hrano, preskrbeti si jo, alimentorum penuria T., alimenta lactis (gen. epexegeticus) puero dare O. mlečno hrano, hranilno mleko; pren.: alimenta flammae O. ali ignis, ignium L., Sen. ph. gorivo, iubet igni dari alimenta Cu. netiti ogenj, Iris... alimenta nubibus affert O. napaja oblake, alimenta famae, seditionis, temeritatis T., addidit alimenta rumoribus adventus Attali L. je pomnožil govorice.

2. jur. alimenta hrana, preživnina, t. j. vse za preživljanje potrebne reči, ki jih daje kdo drugemu, npr. starši otrokom in obratno: Plin. iun., Dig.; od tod met. stroški za preživljanje in vzgojo: Q. in dojnina in vzgojnina (= alimentorum merces Iust.): Ci.; prim.: minas decem pro alimentis dare Ter. deset min hranarine.

appartenir* [-tənir] verbe intransitif pripadati, biti last (à quelqu'un koga); spadati (à quelque chose k čemu); spodobiti se, biti dolžnost (à quelqu'un komu)

s'appartenir biti sam svoj gospodar, biti prost
ce stylo vous appartient-il? je to nalivno pero vaše?
il appartient à une riche famille de notre ville pripada neki bogati družini našega mesta
il appartient aux parents d'élever leurs enfants starši so dolžni vzgajati svoje otroke
je suis occupé toute la journée, je ne m'appartiens plus zaposlen sem ves dan, nobenega časa nimam zase