Franja

shame² [šéim] prehodni glagol
spraviti v sramoto, osramotiti; nakopati, napraviti sramoto (komu)
figurativno zasenčiti, prekositi

to shame the devil povedati resnico
neprehodni glagol
arhaično, narečno sramovati se

he shamed not to say ni ga bilo sram reči

skružávati se skrúžavām se biti v zadregi, sramovati se, ženirati se: što se više skružava, to na njega više viču; kažite to otvoreno, bez skružavanja

srámiti se srâmīm se sramovati se

stídjeti se -dīm se (ijek.), stídeti se -dīm (ek.) sramovati se: stidjeti se čega, od čega, zbog čega

túljiti se tûljīm se sramovati se, biti v zadregi, ženirati se

ulíbati se ùlībām se
1. ženirati se, sramovati se, biti v zadregi: ulibati se od koga, pred kim
2. privijati se h komu, zvijati se pred kom: ulibati se pred kim

verēcundor -ārī -ātus sum (verēcundus) biti boječ, biti plašljiv, plašiti se, bati se, sprenevedati se, ne upati si (se), sramovati se: verecundari neminem apud mensam decet Pl., cunctantem et quasi verecundantem (plašno sprenevedajočega se) incitabat Ci.; z inf.: in publicum prodire Ci., qui publice egere verecundantur Ambr. sramežljivi reveži; metaf.: manus verecundantur Q. izražajo bojazen.

vereor -ērī, veritus sum (indoev. kor. *u̯er-, *u̯or- čuvati, varovati; prim. gr. ὁράω vidim (impf. ἑώρων, pf. ἑόρακα, ἑώρακα), gr. ἐπὶ ὄρονται nadzorujejo, οὖρος čuvar, ἐπίορος paznik, čuvaj, φρουρός čuvaj, φρουρά (jon. φρουρή) varstvo, zaščita, got. war previden, stvnem. war, giwar previden, pozoren, pazljiv, stvnem. biwarōn = nem. bewahren, got. wardja, stvnem. warto čuvaj, stvnem. wart = nem. Wart čuvaj, nem. wahren; sl. varovati (se), varen, varnost so germ. izvora)

I. intr.

1. bati se, plašiti se, ustrašiti se = imeti pomisleke, pomišljati se, sprenevedati se, ne upati si, ne imeti poguma; z inf.: Pl., Ter., Pac. fr. idr., vereor laudare praesentem Ci., vereor committere, ut … Ci., quos interficere vereretur C.; impers.: quos non est veritum in voluptate summum bonum ponere Ci. ki se niso pomišljali (sprenevedali); occ. sramovati se, sram biti koga: hic vereri perdidit Pl. je izgubil ves sram.

2. bati se za kaj, v skrbi biti za kaj, glede česa, skrbeti za kaj, glede česa: eo minus navibus (dat.) veritus C. boječ se za ladje, de Carthagine vereri non desinam Ci.; abs.: ne vereare! Pl. bodi brez skrbi! —

II. trans.

1. (z)bati se, (pre)strašiti se koga, česa; z acc. personae: hostem C., utrum eum amici magis vererentur an amarent N., qui Iovem sperno, Nerei, te vereor O.; z acc. rei: Pl., Ter., Q., Plin. iun., Suet. idr., reprehensionem, auctoritatem Ci., insidias, periculum C., eius asperitatem, invidiam N., tactum aquae, bella O., de te nil tale verebar V., supplicium ab aliquo Corn.; pt. pr. z gen. rei: verentes plagarum Col., nec verentes sumptuum Aus. Vsebina bojazni z inf.: Acc. fr., Pl., fortitudinem ad ludibrium recidisse verebatur Cu.; pogosto z odvisnim vprašanjem, poseb. v pomenu z bojaznijo (strahom) pričakovati, s skrbjo (po)misliti: Ter., S. fr., G. (Dig.) idr., vereor, quid agat Ino Ci., vereor, quo se Iunonia vertant hospitia V.; pogosteje s skladom glag. timendi: Ter., H. idr., non verendum est, ut tenere se possit Ci., veritus, ne … hostium impetum sustinere non posset C., non vereor, ne non scribendo te expleam Ci. ep., non vereor, ne hoc iudicium meum … iudici non probem Ci., vereor, ne haec quoque laetitia vana evadat L., verebatur, ne Divitiaci animum offenderet C., veritus es, ne operam perdidisses Ci., Hannibal verens, ne dederetur, Cretam venit N.; ta sklad včasih ublaži kako trditev: vereor, ne sit turpe timere Ci. utegnilo bi pač biti sramotno, illa duo vereor, ut tibi possim concedere Ci. težko (da) pristanem na ono dvoje, težko (da) ti pritegnem v onih dveh stvareh. — Pt. verens in veritus lahko slovenimo z: „boječ se“, „iz strahu“, „v strahu“, „v skrbi“.

2. occ. spoštovati, čislati, ceniti, častiti: metuebant eum servi, verebantur liberi Ci., deos Ci.; z gen.: Acc. ap. Non., Afr. ap. Non. idr., feminae Ter., Ap., ne tui quidem testimonii veritus Ci. ep.; impers.: nihilne te populi veretur? Pac. (po drugih Atta) ap. Non. ali nič ne spoštuješ naroda?; v pass. pomenu: malunt metui quam vereri se ab suis Afr. ap. Gell. Od tod adj. gerundiv verendus 3

1. spoštovanja vreden, častivreden, častitljiv: maiestas, patres, ossa viri O., augustā gravitate verendus O.

2. occ.
a) ki se ga je treba bati, strahovit, strašen: Alexander Partho verendus Lucan., fluctūs verendi classibus Lucan.
b) ki se ga je treba sramovati, sramen: partes Veg. = subst. verenda -ōrum, n sram, spolovilo: Plin., Plin. iun.

vergognarsi v. rifl. (pres. mi vergogno)

1. sramovati se:
vergognarsi di qcs., di qcn. sramovati se česa, koga
vergognati! sram te bodi

2. ekst. biti sramežljiv, plah:
non vergognarsi di nulla e di nessuno biti predrzen, nesramen

žápati se žâpām se
1. bati se
2. sramovati se, biti v zadregi, ženirati se: ništa se ne žapaj, nego lijepo jedi; žapala se od društva, pa se rade zaklanjala u svoj kuteljak

ženírati se žènīrām se (fr. gêner) ženirati se, sramovati se, biti v zadregi

ёжиться jeziti se, krčiti se, grbančiti se; (pren.) sramovati se, prihajati v zadrego

совеститься sramovati se, očitati si, imeti pomisleke

соро́митися -млюся недок., sramováti se -újem se nedov.

срамиться sramovati se;
сын срамился перед отцом sina je bilo sram pred očetom

стесняться sramovati se, biti v zadregi;
не с. в средствах ne izbirati sredstev

стида́тися -да́юся недок., sramováti se -újem se nedov.

стыдиться sramovati se

устыжаться sramovati se

церемониться/церемонничать v zadregi biti, sramovati se; spakovati se, prisiljeno se vesti; preveč obziren biti