Franja

gegenübertreten^* jemandem srečati se z, soočiti se z, einem Problem: lotiti se (problema)

Abraham Abraham

oditi k Abrahamu (umreti) to die, (evfemizem) to depart this life, to pass away, to go the way of all flesh, to go to one's long rest, to go to a better world
srečati se z Abrahamom (doživeti 50 let) to reach the age of fifty

afrontar nasproti postaviti, nasproti stati, kljubovati; pobijati; javno obtožiti

afrontar el peligro kljubovati nevarnosti
afrontarse srečati se

Blickkontakt: Blickkontakt aufnehmen srečati se s pogledom, ujeti pogled

congredior -gredī -gressus sum (cum in gradī)

1. sniti se, shajati se, sesta(ja)ti se, skupaj priti: luna tum congrediens cum sole, tum digrediens Ci.; (o osebah); abs.: Pl., congredere actutum Ter. pridi brž semkaj k meni, deinde (ipso colloquii die) ipsi congressi sunt N., si ipse coram congredi poteris Ci., postquam sicuti voluerat congressi S., congressi iungunt dextras V.; s praep.: cum servo siquo congressus foret Pl., populus si tecum congrediatur Ci. ko bi se srečal s teboj, c. cum transrhenanis C. stopiti v stik in dogovor, congressi cum Hannibale L., congredi inter se L. srečati se, ad colloquium L., in commune T.; kje? in Macedonia Brutus in Ci. ep., Apameae L., eo loco L., ibi cum Lentulis L., ubi sit congressus cum servis Luccei Caelius Ci.; kako? c. cum altercatione L.

2. occ.
a) sovražno sestati se, spopasti se, spoprijeti se, udariti se, spustiti se v boj, biti se, boriti se, bojevati se; abs.: Cu., Q., locus, ubi congressi sunt Ci., statuit congredi N., pepulit, quotiescumque congressus est, multo maiores adversariorum copias N., c. comminus, nusquam acre L., multaque per caecam congressi proelia noctem conserimus V., collectos in orbem pars congressi, quidam eminus perturbant T.; c. armis Acc. fr., C., acie L., T., proelio Iust., impari numero C., nec pede congressos aequo nec tela ferentīs insequitur V. peš v bližini se bojujočih, tako da je bil boj enak; s praep.: quotiescumque cum eo (sc. populo Romano) congressus est (Hannibal) in Italia, semper discessit superior N., cum finitimis proelio congressi C., neque hostem acriorem … secum congressum L., c. cum Demetrio navali proelio iterato Iust., singulari certamine (v dvoboju) c. cum Arunte Aur.; contra ipsum Caesarem est congressus armatus Ci.; adversus Constantinum c. Aur.; ipsi inter se acrioribus proeliis … congressi Aur.; tertia congressi in proelia (tretjič) V. = tertio proelio c. Iust.; pesn. in poklas. z dat.: Sen. tr., ubiquomque hostibus (ali cum hostibus) congrediar Pl., impar congressus Achilli V., congreditur Cygno O., armato congredi nudum dementia … videbatur Cu.; z acc.: (sc. hostes) in congrediendis hostibus Gell. (prim. pri β: hanc congrediar astu).
b) pren. α) z besedami boriti se = besediti se, besedovati se, pregovarjati se, prepirati se; fil.: c. cum Academico Ci.; pred sodiščem: Icti., ego tecum luctari et congredi debeo Ci., congredere mecum criminibus ipsis Ci. β) s kako osebo ali s kakim zlom boriti se: hanc congrediar astu Pl. tej hočem z zvijačo seči pod kožo, c. cum dolore Min. γ) pooseb. abstr.: quasi ad repugnandum congressa defensio Ci. zagovor, ki se je spustil v besedni boj, oratio aequo congressa campo totas vires populariter explicabit Q.

Opomba: Inf. pr. po 4. konjugaciji: congredīrī: Pl. Fut. I. congredībor: Pl.

convegno m

1. sestanek, zmenek; simpozij:
fissare un convegno določiti sestanek
darsi convegno zmeniti se za sestanek; ekst. zbrati se, srečati se

2. zbirališče:
il caffè è un convegno di artisti kavarna je zbirališče umetnikov

encontrar [-ue-] srečati, naleteti na; najti; smatrati (za)

encontrarse srečati se; soglašati
encontrarse malo slabo se počutiti
encontrárselo todo hecho biti zelo spreten

hallar najti, naleteti na, srečati; izmisliti; meniti

hallar buena acogida naleteti na dober sprejem
hallar su cuenta en a/c priti na svoj račun pri čem
hallar lento despacho biti nekuranten (blago)
hallar rápida venta hitro iti v prodajo
hallar que decir contro todo za vse grajo imeti
hallarse (= estar) nahajati se; srečati se
hallarse (= estar) enfermo bolan biti
hallar en situación (en condiciones) moči (morem)
hallarse con u/c imeti nekaj v posesti
hallarse con un obstáculo naleteti na oviro

incrociare

A) v. tr. (pres. incrocio)

1. križati, prekrižati:
incrociare le gambe prekrižati noge
incrociare le braccia pren. stavkati, začeti štrajk
incrociare le armi pren. bojevati se
incrociare la spada con cqn. dvobojevati se s kom

2. križati se (s, z); srečati, srečevati:
incrociare un veicolo srečati se z vozilom

3. biol. križati

B) v. intr. aero križariti

C) ➞ incrociarsi v. rifl. (pres. mi incrocio) križati se (tudi biol.):
le strade si incrociano ceste se križajo

obvius 3 (ob in via)

1. na(s)proti prihajajoč, gredoč (idoč), srečujoč: Tib., Plin., Lucan., Aur. idr., hosti obvius eo Cu. grem na(s)proti, poterisne rotatis obvius ire polis O., obvium me fero V. idr. grem (prihajam) na(s)proti, obvium alicui esse Ci., L., N. ali fieri L., Auct. b. Afr. na(s)proti stopiti komu, srečati koga, priti v doseg koga, obvios esse inter se S. srečati se, aliquem obvium habere Iust. ali se dare alicui obvium L. in dari alicui obvium L. srečati koga, obvia cui Camilla occurrit V. mu teče (hiti) na(s)proti, nullo obvio hoste Cu. ne da bi naleteli na sovražnika, litteras obvias alicui mittere Ci. na(s)proti poslati, litterae mihi volant obviae Ci. mi letijo na(s)proti, obviae litterae T. med potjo prihajajoča (medpotna) pisma, obvia flamina O. na(s)proti vejoči, quidquid venerit obvium, loquamur Mart. kar nam pride na misel (na pamet); tako tudi: in legendo esse obvium Gell. naleteti (o besedah), in: se dare obvios Macr. hipoma priti na misel (o verzih); subst. obvius -iī, m srečevalec, srečujoči, nasproti prihajajoči: Eutr., libellus ab obvio quodam porrectus Suet. od nekoga, ki ga je srečal; pogosteje pl.: obvios percunctari Ci., obvios non videre Q., passim obvii caedebantur Cu. kdor je prišel na pot; tudi subst. n.: classi in obvio esse L. srečati ladjevje; occ. na(s)proti, na poti ležeč (stoječ), v napoto: montes, qui obvii erant itineri adversariorum N., o. arbos V., cubiculum obvium soli Plin. iun. obrnjena proti soncu, na sončni strani, calvitium quoquoversus obvium Ap. vidna.

2. metaf.
a) nared, pripravljen, pri roki, blizu: Gell., quidquid obvium erat, arripiunt Cu., criminum testes obvii erant T., obvias opes deferre deis T., obvium (lahko je) serpentes extrahi cantu Plin., figurae non obviae dicenti Q. niso zlahka pri roki; poseb. o besedah: pogosto se nahajajoč, običajen, navaden: „municipes“ et „municipia“ sunt verba dictu facilia et usu obvia Gell., est „vestibulum“ in sermonibus celebre atque obvium verbum Macr.
b) izpostavljen, prepuščen: Sen. tr., rupes obvia ventorum furiis V., Troia (sc. altera) minus obvia Grais V.
c) prijazen, prijeten, ljubezniv, dostopen, ustrežljiv, uslužen: comitas T., voluntas Q., est obvius et expositus Plin. iun.
d) sam od sebe prihajajoč, sam od sebe pojavljajoč se, vsiljujoč se: obviā rerum similitudine T., exemplum velut obvia assentatione conquirere Plin. iun.

pogled¹ [è] moški spol (-a …)

1. der Blick, -blick (naokrog Umblick, nasproti Gegenblick, navzgor Aufblick, vstran Seitenblick, bežen Streifblick)
dvigniti pogled od knjige ipd.: aufschauen von
ošvrkniti s pogledom (mit dem Blick/Auge) streifen, kurz streifen, nekajkrat: (jemandem) Blicke zuwerfen
srečati se s pogledi sich treffen (ihre Blicke treffen sich)
figurativno ne privoščiti komu niti pogleda (jemanden) keines Blickes würdigen

2. (izraz očesa) der -blick, das -auge (gospodovalen Herrscherblick, grozeč Drohblick, hvaležen Dankesblick, jezen Zornblick, ljubeč Liebesblick, maščevalen Racheblick, materinski Mutterauge, morilski Mordblick, nagajiv/poreden Schalksauge, Schelmenauge, nedolžen Unschuldsblick, ognjevit Glutauge, Feuerauge, Feuerblick, pasji Hundeblick, plameneč Flammenauge, Flammenblick, prežeč Späherauge, Späherblick, na preži Tigerblick, preiskujoč Forscherblick, prikupljiv Schmeichelblick, zapeljiv Schlafzimmeraugen, kot bazilisk Basiliskenauge, Basiliskenblick)

3. (oko za kaj) der -blick, das -auge (poznavalski Kennerblick, prodoren Röntgenblick, Röntgenauge, sokolji Adlerblick, Falkenblick, Adlerauge, Falkenauge, Luchsauge, tatinski Dieb(e)sauge, ogleduški Späherauge, Späherblick)

4.
čarodejni pogled der Zauberblick
Meduzin pogled der Medusenblick

5.
figurativno pogled naprej der Vorblick, die Vorschau
(predvidevanje) die Vorausschau
pogled nazaj der Rückblick, die Rückschau
pri pogledu nazaj rückschauend, rückblickend

6.
na prvi pogled auf den ersten Blick, samo figurativno vordergründig
ljubezen na prvi pogled Liebe auf den ersten Blick

rencontrer [rɑ̃kɔ̃tre] verbe transitif srečati (tudi sport), naleteti na, zadeti ob; dobiti pod roke

se rencontrer srečati se, sniti se, sestati se, seznaniti se; trčiti; stekati se (dve reki); figuré najti se, dogoditi se, primeriti se; spopasti se, dvobojevati se; figuré biti istega mnenja
rencontrer des difficultés naleteti na težave
il a rencontré fortuitement un ami slučajno je srečal nekega prijatelja
rencontrer juste zadeti žebljico na glavico, dobro pogoditi
rencontrer de l'oppasition, de l'incompréhension naleteti na nasprotovanje (odpor), na nerazumevanje
cela ne se rencontre pas tous les fours to se ne sreča, dogaja vsak dan
son regard rencontra le mien najina pogleda sta se srečala, spogledala sva se
il recula et rencontra le mur umaknil se je nazaj in zadel ob zid
notre projet a rencontré une violente opposition naš predlog je naletel na hud odpor
deux voitures se sont rencontrées à un croisement dva avtomobila sta trčila na križišču
les grands esprits se rencontrent veliki duhovi imajo iste ideje
nous nous sommes, déjà rencontrés midva (mi) sva (smo) se že srečala (srečali), se že seznanila (seznanili)
s'il se rencontrait des obstacles imprévus če bi se pojavile nepredvidene zapreke
il n'y a que les montagnes qui ne se rencontrent pas (figuré) že nanese, da se srečajo najbolj oddaljene si osebe

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

sréčati to meet (koga someone), to come across (someone), to come upon (someone); to encounter (someone); (naleteti na) to light upon, to stumble upon (someone), to fall in (with someone)

sréčati se to meet

sréčati rencontrer, croiser quelqu'un, quelque chose

slučajno srečati rencontrer (ali croiser) quelqu'un par hasard
srečati se se rencontrer, se croiser

sréčati (-am) | srečávati (-am)

A) perf., imperf.

1. incontrare qcn., incrociare qcn.; imbattersi in qcn.:
srečati koga na ulici, pred hišo incontrare qcn. per strada, davanti alla casa

2. incontrare, trovare:
te posebnosti srečamo tudi pri drugih vretenčarjih particolarità che troviamo anche presso altri vertebrati
pog. šalj. srečati Abrahama compiere cinquant'anni
končno ga je srečala pamet finalmente ha messo la testa a posto

B) sréčati se (-am se) | srečávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. incontrarsi (tudi šport. ); imbattersi:
državnika sta se tokrat prvič srečala è stato il primo incontro dei due uomini di stato
srečali sta se košarkarski moštvi dveh dežel si sono incontrate le rappresentanze di pallacanestro dei due paesi

2. imparare a conoscere:
srečati se z grško dramatiko imparare a conoscere il teatro greco

3. ekst. affrontare, fronteggiare:
srečati se z ovirami, s težavami affrontare ostacoli, difficoltà
pren. še se bova srečala ci rivedremo (e me la pagherai)
pogleda sta se srečala si guardarono
sovražni patrulji sta se srečali na prelazu al passo si sono scontrate due pattuglie nemiche

sréčati encontrar ; (slučajno) topar con dar con, tropezar con , fam chocar con (alg)

srečati se encontrarse

treffen (traf, getroffen)

1. zadeti; jemanden (bestürzen) prizadeti; Vorwürfe: leteti na

2. (begegnen) srečati (koga), treffen auf naleteti na (koga/kaj), Sport srečati se z; sich treffen srečati se, öfter: srečavati se

3. sich treffen primeriti se; sich gut treffen biti kot nalašč

4. es gut treffen dobro naleteti; es gut getroffen haben biti na dobrem; ein Abkommen treffen dogovoriti se, sporazumeti se; Anordnungen treffen odrejati, odrediti; Anstalten treffen zu pripravljati se na; eine Auswahl treffen izbirati, izbrati; ihre Blicke treffen sich srečata se s pogledi; eine Entscheidung treffen odločiti se, sprejeti odločitev; eine Vereinbarung treffen dogovoriti se, sporazumeti se; Vorbereitungen treffen für pripravljati se na; Vorsorge treffen poskrbeti (za); wie es sich so trifft! kakšno naključje!

via¹ f

1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš

2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)

3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem

4. astr.
via lattea rimska cesta

5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)

6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot

7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon

8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi

9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri

10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani

11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod

12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti

13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti

14. zaključek; dokaz

15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan

16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti